Posebna raziskava Eurobarometra je leta 2010 razkrila, da je okoli 10 odstotkov Evropejcev že živelo in delalo v tujini, enak odstotek velja za Slovence. Skorajda vsak peti Evropejec (17 odstotkov) pa razmišlja o tem, da bo v prihodnosti odšel na delo v tujo državo. Daleč v ospredju so Danci, saj jih v tujino želi več kot polovica. Tudi Slovenci so s 30 odstotki respondentov, ki bi odšli v drugo državo, pri vrhu lestvice, medtem ko bi si v primeru brezposelnosti delo v drugi regiji ali državi poiskalo kar 55 odstotkov Slovencev.

Beg možganov in kroženje možganov

Razlogov, zakaj ljudje odhajajo, je več. Eden glavnih pa se nanaša na pomanjkanje priložnosti za mlade in premalo izzivov doma. "Ljudje v majhnem slovenskem prostoru svojih ambicij ne morejo uresničiti, ker je premalo priložnosti in izzivov, zato je normalno, da iščejo možnosti na večjih trgih, kot so denimo ZDA," je poudarila dr. Breda Mulec, sekretarka v uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tudi Eurobarometer potrjuje, da ljudje odhajajo predvsem zaradi boljše kakovosti življenja, boljših delovnih pogojev ter boljših obetov v njihovi karieri.

V večji meri so se slovenski državljani v obdobju 2000-2010 odseljevali v bližnje evropske države, predvsem Nemčijo, Avstrijo, na Hrvaško, v Italijo, Srbijo, Švico, Francijo, vendar statistika kaže tudi vse več odseljenih na druge celine, v ZDA in Kanado ter Avstralijo. Leta 2000 se je recimo v Nemčijo odselilo 348 slovenskih državljanov, v Avstrijo 157, v ZDA pa 96. Deset let kasneje se je v Nemčijo odselilo že 761 oseb (največ, kar 1850, leta 2008), 544 v Avstrijo ter 187 v ZDA.

Posameznikom ne moremo preprečiti, da bi odhajali drugam, morali pa bi poskrbeti, da so vrata zanje odprta doma, pravi Breda Mulec in pri tem izpostavlja ZDA, Kanado in skandinavske države. Te države znajo dobro izkoristiti tako svoje kot tuje potenciale, medtem ko je pri nas stanje drugačno. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ocenjuje, da po svetu deluje vsaj deset odstotkov vseh slovenskih raziskovalcev, dr. Mulec pa pravi, da so poti za mlade raziskovalce pri nas še vedno premalo odprte. Za tovrstna povezovanja si po njenih besedah posebej prizadeva Univerza na Primorskem. O begu možganov (brain drain) ravno ne moremo govoriti, meni Mulčeva, vendar pa bi moral biti cilj države tako imenovano kroženje možganov (brain circulation). Napredne države namreč poskrbijo za svoje strokovnjake ne glede na to, ali so doma ali v tujini.

Kdo so emigranti

Sesti na letalo je danes nekaj vsakdanjega, percepcija Evrope in sveta pa se je spremenila. Tiste, ki se odločijo za pot v tujino, po eni strani motivirajo novi poklicni izzivi, po drugi strani pa si širijo obzorja. Emigracijo svojih državljanov poznajo tudi najbolj razvite države, vendar se ti pogosto tudi vračajo nazaj. Vrhunski slovenski strokovnjaki v tujini pa, pravijo dobro obveščeni, vrnitve v domovino ne načrtujejo.

Doc. dr. Milena Bevc z Inštituta za ekonomska raziskovanja je pojasnila, da v Sloveniji novejših podatkov o emigraciji vseh kategorij najbolj izobraženih prebivalcev ni, obstajajo le podatki za raziskovalce (o emigraciji v obdobju 2004-2009) in bivše Erasmusove študente (ki so bili na izmenjavi v letih 2005-2010); te podatke so na inštitutu zbrali z anketiranjem.

"Emigracija znanstvenikov po vstopu Slovenije v EU narašča, a je relativno majhna znaša en odstotek vseh raziskovalcev v času zadnjega anketiranja raziskovalnih organizacij, to je leta 2009," je povedala dr. Bevčeva. Po njenih besedah se njihova povprečna starost znižuje, izobraženost pa povečuje (narašča delež doktorjev znanosti). Čeprav torej evidentirani odliv slovenskih znanstvenikov v tujino ni množičen, pa skrbi trend vse več odhodov, in to vse mlajših in bolj izobraženih. Zaskrbljujoči so tudi razlogi za odhode.

"Raziskovalci iz podjetij odhajajo predvsem zaradi ekonomskih razlogov, raziskovalci iz raziskovalnih inštitutov, visokošolskih ustanov in podobno pa predvsem zaradi boljših pogojev za raziskovalno delo." V obdobju 2004-2009 je odšlo največ naravoslovcev (fizikov in kemikov) in družboslovcev (ekonomistov); tudi v obdobju 1995-2004 je bilo med emigranti največ strokovnjakov s področja naravoslovja. Tem so sledili strokovnjaki s področja tehnike, ki pa so jih v obdobju 2004-2009 po številu prehiteli družboslovci.

Nadvse zanimivi so tudi podatki o o nekdanjih Erasmusovih študentih, med katerimi je zaznati veliko dejansko in potencialno emigracijo. Od približno tri tisoč mladih, ki so v letih 2005-2010 sodelovali v tej mednarodni izmenjavi, jih je v času anketiranja (konec leta 2011 in v začetku leta 2012) deset odstotkov že delalo v tujini, dobre tri četrtine pa bi jih verjetno ali zagotovo sprejelo ponudbo za zaposlitev v tujini. Ker je analiza še v delu, dr. Bevc ni mogla povedati, katero smer izobrazbe imajo tisti, ki so si našli delo v tujini. Če bi se potencialni odliv anketiranih bivših erasmusovcev spremenil v dejanskega, bi to po njenem mnenju lahko pomenilo grožnjo za razvoj Slovenije.

Trajen odhod je finančna izguba

"Za majhno Slovenijo, v kateri ni šolnine za redni študij in imamo javno financiran program mladih raziskovalcev, je trajni odhod vsakega znanstvenika v tujino velika izguba," pravi dr. Bevc, zato je "zelo pomembno" ohraniti strokovno oziroma raziskovalno sodelovanje s tistimi, ki so ostali v tujini. "Tega sodelovanja pa je malo."

Mnogi seveda zapustijo Slovenijo tudi zaradi boljšega zaslužka. Pri nas so namreč raziskovalci plačani enako ne glede na uspešnost. Ob tem pa velika večina raziskovalcev navaja, da denar ni bistven. Če bi bila namreč v Sloveniji urejena tudi druga področja, bi kljub nižjim plačam ostali oziroma se raje vrnili.

Dekan fakultete za računalništvo in informatiko dr. Nikolaj Zimic je iz svojih izkušenj zatrdil, da raziskovalci in profesorji odhajajo, o tujini pa razmišljajo tudi dobri študentje. Na področju informacijske tehnologije po njegovem v Sloveniji ni večjih težav z zaposlovanjem, a pravi izzivi so v tujini. Plače so tam neprimerljive s slovenskimi, oprema pa veliko boljša. Zelo aktiven je Google, kamor vsako leto odide na prakso vsaj nekaj študentov, veliko mladih pa ima tudi start-up podjetja v Kaliforniji, kjer zakonodaja ni tako rigidna kot pri nas. Zimic je posebej izpostavil preveč zbirokratiziran sistem, saj je pridobitev delovnega vizuma za gostujočega profesorja, ki ni iz EU, "pravcata umetnost".

Profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Jože P. Damijan med študenti ekonomije po drugi strani ne opaža pretiranega navdušenja nad iskanjem zaposlitve v tujini. "Zelo pogosto razpravljamo o tem, vendar je odgovor vedno standarden: v Sloveniji je življenje bolj prijetno, zato se ne splača iskati službe v tujini." To nakazuje, da vsaj za študente ekonomije zaposlitev v Sloveniji (še) ne predstavlja pretirane težave, zato si (še) lahko privoščijo izbirčnost, meni Damijan. Študenti ekonomije so sicer dodobra vpeti v Erasmusov program izmenjave študentov znotraj EU, na izmenjavo v tujino jih vsako leto odide več kot dvesto. "Študenti si torej pridobijo izkušnje zunaj, nato pa se pretežno zaposlijo doma. Le nekaj jih po študiju poišče službo v institucijah EU, relativno več pa jih nadaljuje podiplomski študij v tujini," je omenil Damijan.

Mladi bi odšli

Dr. Darja Boršič z ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru je pojasnila, da so na fakulteti pravkar zaključili anketo z migranti, ki so Slovenijo zapustili za več kot šest mesecev (anketa vključuje tako povratnike kot tudi potencialne povratnike). Želijo namreč ugotoviti, kaj bi bilo treba narediti, da bi se državljani, ki so odšli, tudi vrnili. Rezultati bodo predstavljeni v začetku julija, kljub temu pa nam je dr. Boršič lahko povedala, da Slovenci odhajajo, ker je sistem pri nas neprijazen, v zadnjem času pa tudi zaradi krize.

Anketa med Slovenci je del širše študije, ki se ukvarja s povratno migracijo v srednji Evropi. Te države so namreč po letu 1990 doživele velike spremembe in kvalificirani delavci so odhajali. V prihodnosti bodo ti strokovnjaki v domovini še kako potrebni, da se ublažijo negativni učinki bega možganov in pospeši na znanju temelječ razvoj.

Čehi svojo državo zapuščajo zaradi podobnih razlogov kot Slovenci. Tudi tam odhajajo vse mlajši in bolj izobraženi. Poljaki, ki so se vrnili, v glavnem ne poročajo o napredovanju v svoji karieri, vrnili pa so se, ker želijo prispevati k razvoju svoje države. Avstrija, Italija, Nemčija in Češka beležijo predvsem priseljevanje, vendar narašča odhod visokokvalificiranih ljudi. Drastičnih posledic še ni, bi pa lahko prišlo do kratkoročne destabilizacije v določenih sektorjih, ki potrebujejo izobražen kader, ugotavlja študija. Poljska in Madžarska sta se že soočili z begom možganov, medtem ko Slovenija beleži tako odseljevanje kot priseljevanje: slovenski znanstveniki denimo odhajajo, prihajajo pa novi iz revnejših evropskih držav. V glavnem se v države srednje Evrope vračajo mlajši, ki so delovno aktivni, kar je pomembno za njihove trge dela in nasploh za razvoj države.

Slovenija torej v preteklosti ni doživela evidentiranega bega možganov, a trendi nakazujejo na rast odseljevanja posameznikov, tudi visokoizobraženih; hkrati vedno več posameznikov razmišlja o odhodu v tujino. Če bi imeli možnost izbrati deželo, v kateri bi želeli živeti, bi si vse manj Slovencev izbralo svojo domovino, kaže raziskava slovenskega javnega mnenja. V meritvi 2012 bi dobra polovica (51,5 odstotka) vprašanih zanesljivo izbrala Slovenijo, 27,9 odstotka vprašanih pa verjetno. Tistih, ki verjetno oziroma zanesljivo ne bi izbrali Slovenije, je letos 15,6 odstotka, a medletne primerjave kažejo blag trend upadanja tistih, ki bi zanesljivo izbrali Slovenijo, je pojasnil dr. Niko Toš, predstojnik centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij.

Slovenijo kot državo, v kateri bi živeli, bi si zanesljivo izbrali predvsem starejši, največ tistih, ki Slovenije zanesljivo ne bi izbrali, pa je ravno v najmlajši kategoriji populacije (starost do 30 let). Poleg tega se pri izobrazbi opazi, da bi Slovenijo prej izbrali manj izobraženi. V medletnih primerjavah 1991-2012 je bila najnižja točka tistih, ki zanesljivo ne bi izbrali svoje domovine, izmerjena leta 1999, nato je bil do leta 2002 viden trend rasti, sledil je blag padec in ponoven vzpon leta 2005. Od leta 2005 je vidno padanje, ki je leta 2012 zopet na najnižji točki - tako kot leta 1999.