Zanj je s cmokom v grlu volil tudi Vael Ghonim. Kot sekularni državljan je bil tako kot milijoni njemu podobnih pred drugim krogom soočen z neljubo izbiro: podpreti islamista ali glas nameniti pripadniku nekdanjega režima. Odločil se je za manjše zlo. Muslimansko bratovščino sedaj poziva, naj prihajajoče volilne zmage ne razume kot zmago islamistov, temveč kot zmago revolucije, ki še naprej (precej tiho) zahteva popoln prenos oblasti na civiliste. Toda od tranzicijskega procesa v Egiptu ni ostalo kaj več kot bežen spomin na lepe obljube generalov. Minuli teden so ti utrdili svoj položaj na oblasti in med drugim novemu predsedniku odvzeli številne pristojnosti.

Na svidenje ob naslednji krizi

Rezultati parlamentarnih volitev so razočarali prenekaterega Grka

Gospod Giorgios je na grške parlamentarne volitve minulo nedeljo odšel poln upanja. Volil je skrajno levičarsko stranko Siriza, ki je odklanjala evropski poniževalni diktat grškega zategovanja pasu. Po volilni noči, ko so se v Bruslju odpirali šampanjci in so si borze do naslednje krize oddahnile, je šestdesetletni upokojenec, ki ne zmore več plačevati računov za elektriko, zvenel potrto. "Smo mrtvi ljudje," je dejal, potem ko je slavila varčevalnim ukrepom naklonjena Nova demokracija.

Njen voditelj Antonis Samaras je v rekordnih treh dneh skoval edino možno vladajočo koalicijo varčevalnim ukrepom naklonjenih strank. To je bila prava glasba za ušesa nemške kanclerke Angele Merkel. Čeprav so iz Berlina, Frankfurta in Bruslja še v začetku tedna zatrjevali, da sedaj ni čas za grške odpustke, je odlično drugo mesto Sirize vendarle Evropo posredno prisililo v premislek. Samarasovi koalicijski partnerji želijo ponovna pogajanja o varčevalnih ukrepih. Novi premier ljudem, kot je gospod Giorgios, obljublja trdo delo vlade za povrnitev upanja. Prav. Sto dni miru ne bo imel. Toda kdo bo med odisejado do grškega dostojanstva gospodu Giorgiosu plačeval položnice?

Svetost Nobelove nagrajenke za mir

Phoe Lone je zaradi svoje bolezni še vedno stigmatiziran

Phoe Lone je krepek dvanajstletnik s skromno življenjsko željo. Želi postati mornar. Pred desetimi leti si njegovi starši niso predstavljali, da bo sploh dočakal najstniška leta. Zdravniki so jim namreč sporočili, da je HIV-pozitiven. V Mjanmaru, kjer zaradi aidsa letno umre okoli 20.000 ljudi, je takšna diagnoza pogosto enaka smrtni obsodbi.

Phoe Lone je imel srečo. S pravočasno terapijo jim je uspelo ustaviti širjenje HIV v napadenih celicah. Toda uspeh pri stabilizaciji njegovega zdravstvenega stanja mu je pustil negativne posledice v družbenem življenju. Ko so ga prijatelji v šoli videli jemati zdravila, so ga izolirali; Phoe se mora sedaj igrati sam. Okuženost v virusom HIV je v Mjanmaru še vedno močno stigmatizirana. O teh vprašanjih voditeljica mjanmarske opozicije Aung San Suu Kyi med svojo evropsko turnejo ni govorila. Stari kontinent je na veliko slavil pred dvema letoma iz hišnega pripora izpuščeno Nobelovo nagrajenko za mir. Njeni pozivi za evropske investicije v obubožano mjanmarsko gospodarstvo so potonili v ceremonialni kakofoniji. "Suu Kyijeva je odgovor tega desetletja na mater Terezo in Nelsona Mandelo. Je svetniška oseba. Dotakniti se je hočejo vsi politiki in slavne osebe v upanju, da se bo del tega svetništva prenesel nanje," je zapisal angleški komentator Stephen Moss. Phoe Lone se z Aung San Suu Kyi še ni srečal. Voditeljica opozicije je premagala hišni pripor, Phoe Lone se z družbeno izolacijo bori še naprej.

En dan za človečnost

Guterres opozarja pred napihnjenim strahom pred begunci

Njihove življenjske zgodbe so različne, razlogi, zakaj so pristali v šotorskih naseljih, pogosto podobni. Upajo, da bodo od svojih domov ločeni le kratek čas. Dnevi in tedni pogosto prerastejo v mesece in leta. Beguncev se svet spominja enkrat letno. Za 24 ur se njihove usode vzdignejo iz sivega polja anonimnosti in pozabe. "Nihče ne želi postati begunec. Nihče ne bi smel prestajati te ponižujoče in težavne preizkušnje. Kljub temu so z njo soočeni milijoni. Beg enega človeka ali vrnitev enega begunca v nevarno okolje je tveganje enega preveč," je ob svetovnem dnevu beguncev ta teden dejal generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon. Na svetu je trenutno okoli 44 milijonov beguncev, od tega 80 odstotkov žensk in otrok. Razviti svet pri reševanju njihovih življenjskih stisk ni na dobri poti.

Visoki komisar ZN za begunce António Guterres opozarja, da prihaja v razvitih industrijskih državah do prenapihnjenega strahu pred velikim begunskim priseljenskim valom, ki se hkrati še meša z vprašanjem nezakonitih migracij. Tudi zato begunci pogosto pristanejo na ramenih razvijajočih se držav, ki ne morejo nositi tega težkega finančnega bremena. Guterres zato zahteva večje kvote za preseljevanje beguncev v industrijsko razvite države in okrepitev mirovnih prizadevanj v številnih konfliktih. Begunci nimajo izbire. Mi jo imamo. Za 50 doniranih dolarjev se lahko pet begunskih družin oskrbi z odejami. Za 100 dolarjev pet družin dobi vse osnovne kuhinjske potrebščine. Za 450 dolarjev bo ena begunska družina dobila šotorsko streho nad glavo.

Epska polomija

V slumih že danes prebiva vsak šesti Zemljan

Pred sedmimi leti je zimbabvejska vlada skušala iz predmestij Harareja pregnati prebivalce slumov. Operacija "Očistimo nesnago" je spodletela. Število slumov se je še povečalo in vlada Roberta Mugabeja je morala prisluhniti revežem, ki se jih je hotela znebiti.

Reveži so svoj trajnostni razvoj vzeli v lastne roke. Ob pomoči Mednarodne federacije brezdomcev so iznašli zmagovito formulo. Z najetimi mikrokrediti so kupili občinsko zemljo in se lotili prostorskega načrtovanja svojih sosesk, kot jih dotlej v podobnih državnih načrtih ni bilo mogoče najti. Njihove soseske postajajo vse bolje organizirane in vzorčni primer zgodbe o uspehu. Po podatkih UN Habitat v slumih prebiva vsak šesti Zemljan; do leta 2030 naj bi njihovo število naraslo na dve milijardi.

Nagel poskok je posledica hitre urbanizacije in naraščanja revščine. Tudi teh problemov so se nameravali z novim akcijskim načrtom in zavezami lotiti svetovni voditelji na vrhu o trajnostnem razvoju v Riu. Vendar besedilo sklepnega dokumenta vrha ne vsebuje drugega kot že tolikokrat prežvečene obljube o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, ekonomski rasti in socialni pravičnosti.

Časovnica za dosego teh ciljev ni postavljena. Greenpeace je zaključke vrha že označil za patetične in epsko polomijo.