Študenti Univerze v Ljubljani na primer lahko karierne svetovalce najdejo na vseh 23 fakultetah in treh akademija. Študentom in diplomantom nudijo celostno podporo na njihovi študijski in karierni poti, jim svetujejo pri načrtovanju kariere in pomagajo graditi njihove zaposlitvene kompetence že v času študija, medtem ko diplomantom pomagajo pri uspešnem prehodu v prvo zaposlitev. O storitvah Kariernih centrov in zakaj je prav, da mladi v njih iščejo nasvete in pomoč, sta govorili Maja Dizdarević, koordinatorica projekta razvoja in izvajanja dejavnosti kariernih centrov na Univerzi v Ljubljani ter Urška Gruden, karierna svetovalka za študente Filozofske n Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. 

Katere pogoje morata izpolnjevati študent in diplomant, da mu nudite svetovanje?
Urška Gruden: Sprejmemo vsakega študenta, ki študira na Univerzi v Ljubljani in tudi naše diplomante, ki iščejo prvo zaposlitev. Naše storitve so brezplačne, saj operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru operativnega programa razvoja človeških virov 2007 – 2013, razvojna prioriteta 3. »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja« prednostna usmeritev 3.3 »Kakovost, konkurenčnost in odzivnost visokega šolstva«. Pogoj je torej le ta, da študira ali je končal študij na Univerzi v Ljubljani.

Kaj obsega svetovanje pri načrtovanju kariere?
Urška Gruden: Svetovanje seveda prilagodimo potrebam in pričakovanjem vsakega posameznika. Najpogosteje se na nas obrnejo, ker bi se želeli posvetovati glede nadaljnje izobraževalne poti, zaposlitvenih možnosti po zaključku izobraževanja ter za svetovanje pri iskanju zaposlitve. Zato nas pogosto sprašujejo tudi glede študentskega dela in opravljanja prakse. Predvsem za opravljanje praktičnega dela v podjetju je zadnja leta vedno večje povpraševanje, saj so trenutne gospodarske razmere zelo neugodne. Svetujemo, kako pripraviti zaposlitveni načrt, kako se lotiti iskanja zaposlitve in stopiti v stik s potencialnim delodajalcem, kako povečati lastno konkurenčnost na trgu dela, kako izboljšati način iskanja zaposlitve in poiskati nove zaposlitvene priložnosti…

Kdaj je najbolj primeren čas, da študent poišče svetovalca? Je to že na začetku študija?
Urška Gruden:Seveda je najbolje, da pride do nas čim prej. Prav vse leto pripravljamo posebne promocijske aktivnosti, da bi jih ozavestili, kako pomembno je načrtovanje kariere že od prvega dne, ko stopijo na fakulteto ali akademijo.

Na kakšen način pa pomagate graditi študentove zaposlitvene kompetence in zakaj je pomembno, da se to odvija že v času študija?
Urška Gruden: Z individualnimi in skupinskimi svetovanji, organiziramo pa tudi brezplačne delavnice in druge oblike izobraževalnih dogodkov. Pripravljamo predstavitve delodajalcev, ki jih seznanijo o zaposlitvenih možnostih v njihovih organizacijah, študenti lahko pri njih spoznavajo tudi realna delovna okolja… Na ta način želimo pomagati, da postanejo hitreje in bolj zaposljivi, pripravimo jih na zahteve delodajalcev ter jim skušamo omiliti morebitni šok pri prehodu iz študentskega okolja na trg dela.

Študente želite torej povezati s potencialnimi delodajalci že med študijem. Koliko podjetij sodeluje z vami in kje so še mogoče izboljšave pri tem?
Urška Gruden: Do sedaj smo uspešno sodelovali z več kot 100 različnimi podjetji/organizacijami. Obiski študentov v realna delovna okolja so se izkazali za zelo koristne, saj imajo tako študentje priložnost navezati oseben kontakt s potencialnimi delodajalci in se dogovoriti o možnostih sodelovanja. Običajno je tak pristop tudi bolj najbolj učinkovit. Imamo že nekaj primerov študentov in diplomantov, za katere se je obisk izkazal za zelo uspešne, saj so se nekateri dogovorili za delo pri njih, drugi za pripravo seminarskih ali celo diplomskih nalog.
Sodelovanje delodajalcev z nami je brezplačno. Na nas se lahko delodajalci obrnejo, če želijo objaviti razpis za prosto delovno mesto, študentsko delo, prakso, kadrovsko štipendijo in podobno. Nudimo jim tudi informacije v zvezi s študijskimi programi na Univerzi v Ljubljani in prenovo visokega šolstva. Veliko je podjetij, ki se že sami obrnejo na nas, pa vendar še zmeraj tudi sami pristopamo do njih. Tisti, ki nas že poznajo ali pa so že sodelovali z nami, se redno obračajo na nas, saj imajo dobre izkušnje s sodelovanjem z nami, predvsem pa z našimi študenti in diplomanti.

Izvajate tudi simulacijo selekcijskega postopka. To je za iskalce zaposlitve pomembna izkušnja. Kakšen je torej odziv mladih nanjo?
Maja Dizdarević: Zanimanje je zelo veliko. Samo v letu in pol se ga je v okviru našega projekta udeležilo več kot 300 študentov in diplomantov, ki iščejo prvo zaposlitev. Naš način svetovanja nudi svetovancu konkreten vpogled v to, kako ti sploh potekajo. Veliko mladih namreč še nima izkušenj z njimi.
Ob prijavi na svetovanje morajo kandidati posredovati primer motivacijskega pisma in CV, ki bi ga oziroma ga uporabljajo v postopkih iskanja zaposlitve.
Svetovanje poteka v več fazah. Najprej opravimo psihološko testiranje – svetovanec reši nabor posebnih psiholoških testov, ki kasneje služijo kot podlaga za simulacijo selekcijskega intervjuja. Nato sledi izvedba selekcijskega intervjuja s svetovancem, ki je zelo podoben intervjujem, ki ga izvajajo potencialni delodajalci. Pri sami simulaciji se navežemo na posredovano motivacijsko pismo in CV ter na rezultate prehodnega psihološkega testiranja. Na koncu svetovancu posredujemo povratno informacijo o tem, kako se je izkazal in posredujemo priporočila za naprej. Pomembno je tudi, da skupaj pripravimo osnutek kariernega načrta.

Katere so ključne lastnosti mladega človeka, ki jih delodajalci najpogosteje poudarjajo kot nujne?Maja Dizdarević: Delodajalci poleg ustreznih strokovnih kompetenc pričakujejo predvsem pripravljenost za vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, prilagodljivost, delavnost, lojalnost, pridnost, samoiniciativnost, smisel za delo z ljudmi in komunikativnost. Pri slednjih dveh je seveda odvisno, za kakšno delovno mesto se gre.

Ste tudi pomembna opora diplomantom – kolikim ste že pomagali najti zaposlitve in kako poteka postopek, saj mladi, še posebej diplomanti družboslovja, skoraj eno leto čakajo na svojo prvo zaposlitev? Koliko časa torej diplomantu nudite pomoč?
Maja Dizdarević: Svetovali smo že več kot 300 diplomantom, ki iščejo prvo redno zaposlitev, kolikim pa smože pomagali najti zaposlitve, žel še ne sledimo sistematično, dobimo pa pogosto neposredne povratne informacije od diplomantov, ko se nam zahvaljujejo za informacije in svetovanje, ki so jim pomagali, da so našli zaposlitev. Prepričani smo, da posredno vplivamo na boljšo zaposljivost diplomantov tudi tako, ko jim posredujemo informacije o razpisih za prosta delovna mesta, natečaje in druge karierne priložnosti, ter jim svetujemo v samem postopku iskanja zaposlitve. Od posameznika je namreč odvisno, kako bo izkoristil razpoložljivo ponudbo storitev in informacij, ki so mu na voljo.

Kako lahko kot karierni center študente spodbujate, da čim prej doštudirajo?
Maja Dizdarević: Študente osveščamo o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne poti že tekom študija. Naj svojo karierno pot načrtujejo čim prej po vpisu na študij. V času študija imajo namreč lahko ozaveščeni veliko priložnosti za gradnjo socialne mreže Pogostokrat mladi odlašajo z diplomiranjem zato, ker po zaključku ne vedo, kam jih bo vodila nadaljnja pot. Ciljno usmerjen posameznik bo bolj motiviran za zaključek študija, saj bo iskal nove karierne priložnosti, informacije o teh pa lahko pridobi tudi pri nas.
Ena naših ključnih nalog je tudi delo z osipniki, Nemalo je takih, ki ima težave s prehajanjem v višje letnike ali pa ugotovijo, da študij, ki so ga izbrali, ne izpolnjuje njihovih pričakovanj. Pri tisti, ki imajo težave s prehajanjem v višji letnik, preverimo njihove stile učenja in jim ponudimo možnost izpopolnjevanja le teh na naših delavnicah. S tistimi, ki razmišljajo o spremembi študijskega programa, se na individualnem svetovanju pogovorimo o njihovih pričakovanjih, željah za prihodnost. V skladu s tem ga informiramo o drugih možnosti študija,

Ali bolonjski sistem omogoča mladim dovolj praktičnega dela, da se lažje zaposlijo?
Maja Dizdarević: Oblike in dolžina praktičnega dela so odvisne od posameznega študijskega programa. Če posameznik želi več praktičnega usposabljanja, lahko dodatne izkušnje pridobi tudi bodisi s študentskim delom, pripravo seminarskih, diplomskih in bodisi z izdelavo drugih projektnih nalog na konkretnih primerih iz realnega delovnega okolja. Seveda je za to potrebno precej samoiniciativnosti in uspešnega usklajevanja prostega časa s študijskimi obveznostmi. Ravno v času počitnic je odlična priložnost, da si študent poišče študentsko delo, ki je blizu njegovemu strokovnemu področju študija. Izkušnje v praksi lahko vplivajo na to, da se študenti lažje zaposlijo.

Ali ste na voljo tudi bodočim študentom, torej dijakom, ki si fakultete ali akademije še niso izbrali?
Urška Gruden: Vedno več dijakov se obrača na nas za informacije o študijskih programih in zaposlitvenih možnostih po zaključku izobraževanja. Tistim, ki jih zanima študij na Univerzi v Ljubljani, svetujemo da si pogledajo vodnike po študijskih programih 1. stopnje. Dostopni so v obliki elektronske knjige, ki se nahaja na spletni strani Univerze v Ljubljani.

Ali sodelujete in se povezujete tudi z drugimi slovenskimi univerzami in s tujimi?
Maja Dizdarević: Sodelujemo tudi slovenskimi in tujimi univerzami. Na začetku vzpostavljanj naših storitev smo imeli priložnost in smo se tudi izobraževali in usposabljali v nekaterih kariernih centrih evropskih univerz, ki imajo dolgoletno tradicijo delovanja. The University of Cambridge, The Jagiellonian University, Das Karriereservice der Universität Wien, AlmaLaurea, Karl-Franzens - Universität Graz, The University of Derby, Aarhus University, Alpen-Adria-Universität Klagenfurt. Aktivni smo tudi v IRUN (International Research Universities Network) mreži, katere članice so nekatere evropske univerze iz Italije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, Francije, Poljske.