V "poletnem" paketu knjig so še Konec smisla Juliana Barnesa, za katerega je prejel Bookerjevo nagrado, Prikupna struparka, roman finskega avtorja Arta Paasilinne, dokumentarni roman Taksi egiptovskega avtorja Halida Al Hamisija in zgodovinski roman Otok pod morjem čilsko-ameriške romanopiske Isabel Allende.
Prevodno dirkanje
Ples z zmaji prihaja v slovenščino eno leto po prevodu četrtega nadaljevanja, Vranja gostija, in dve leti po prevodu tretje knjige Vihra mečev, zato najbrž ni takšne napetosti, kot so jo čutili v angleško govorečem svetu. George R. R. Martin je namreč po tretjem nadaljevanju sage zgodbo razcepil na pol: polovico junakov je predstavil v četrtem nadaljevanju, na katerega so bralci čakali pet let, druga polovica pa je zaživela šele čez dodatnih pet let v pričujoči knjigi, kar je povzročilo ostre reakcije bralcev. Sicer pa je Mladinska knjiga rekordno hitro ponudila svoj prevod, saj je izvirnik izšel šele marca.
Hitro je na naše police priletel tudi Smisel konca Juliana Barnesa, ki je izšel pred slabim letom, prevedla pa ga je Valerija Cokan. Barnes je po treh nominacijah s tem romanom končno prejel Bookerjevo nagrado, v središče pa je postavil vprašanja zanesljivosti spominjanja, posebej v času starosti, ko je vse manj življenjskih sopotnikov, ki bi lahko komentirali, dopolnili ali popravili varljive spomine.
Upokojenci in taksisti
Finski pisatelj Arto Paasilinna se, ravno tako kot Barnes, posveča svetu upokojencev, a na precej drugačen način. Glavna junakinja Prikupne struparke je upokojenka in vdova, ki jo vsak mesec obišče nečak s prijateljema: napijejo se in ji vzamejo pokojnino. Prestrašena gospa se nato obrne na policijo, a ker ji ta ne more pomagati, dokler je fanta dejansko ne poškodujeta, vzame stvari v svoje roke. Roman je prevedla Jelka Ovaska.
Isabel Allende, najbolj znana špansko pišoča avtorica, je v romanu Otok pod morjem posegla v francosko govoreče okolje. Roman, ki ga je prevedla Veronika Rot, zajema iz zgodovine francoske kolonije na karibskem otočju ter spremlja nenavaden odnos sužnjelastnika in sužnje, močne ženske junakinje, odločne, da si bo izborila svobodo. Taksi pa je "hibrid med dokumentarno literaturo in fikcijo", so zapisali na zavihkih romana, ki ga sestavlja oseminpetdeset zelo kratkih zgodb o egiptovskih taksistih, s katerimi se je vozil pisatelj Halid Al Hamisi. Gradivo za knjigo, ki jo je prevedla Barbara Skubic, je nastalo med letoma 2003 in 2006 ter tako zajelo tedanje družbene okoliščine in težave egiptovskega nižjega sloja.