Avtobiografski prvenec Maročana Mohameda Šukrija (1935-2003) je bil objavljen leta 1982 v cenzurirani izdaji, nato so ga v Maroku prepovedali in šele leta 2000 objavili v izvirniku. Šukri v romanu zelo odkrito pripoveduje o skrajni in sramotni bedi, v kateri je preživel otroštvo, bil priča detomoru v lastni družini in nato zbežal od doma na ulice Tangerja, najbolj razvratnega mesta tisti trenutek na afriški celini. Šukrijev prvoosebni pripovedovalec se potepa po ulicah v iskanju kruha in preživetja, za kar je pripravljen plačati vsako ceno, srečuje se z otroško seksualnostjo, delikventnostjo, odvisnostjo, pijanstvom, brezdomstvom, lakoto. Pogosto je starost sodelujočih v uličnem življenju Tangerja najšokantnejši podatek Šukrijevih zgodb. ik