Zavrnil je tudi navedbe, da rdeča zvezda kot simbol nekdanje agresorske JLA ne sodi na takšno državno proslavo. "Rdeča zvezda je simbol partizanstva in NOB. Kako bi bilo, če bi kristjanom prepovedali nositi križ," se je vprašal. Ob tem je napovedal, da se zaradi omenjenih zapletov petkove proslave ne bo udeležil.

Predsednik republike Danilo Türk odločitev organizatorjev ocenjuje kot "nespametno in na nek način tudi kot poniglavo". "Prispevek organizacij, kot so Zveza društev General Maister, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Tigr Primorske, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije in ZZB za vrednote NOB, je takšen, da ga ne smemo ignorirati," je dejal in dodal, da takšna gesta organizatorjev narod "po nepotrebnem deli".

Svet PS soglasno podprl Türka, Janković se bo udeležil proslave

Povedal je, da je generalni sekretar njegovega urada pisal organizatorjem proslave in se zavzel, da bi se zadeva rešila na pameten način, vendar ni dobil nobenega odgovora.

Po mnenju nekdanjega predsednika republike Milana Kučana ima slovenska država več korenin, "kdor teh korenin ne spoštuje, pa ne spoštuje slovenske države", je dejal po sprejemu. Samo odločitev organizacijskega odbora je označil kot dejanje nespoštovanja in žalitev ne samo za tiste, ki na proslavo niso bili povabljeni, pač pa za vse državljane. Meni namreč, da vlada nima pravice, da bi komurkoli preprečevala, da se udeleži takšnega praznovanja. Sam se bo sicer proslave, kot je dejal, udeležil, saj da gre za vseslovensko proslavo.

Nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman pa glede zapleta ocenjuje, da je to, koga se povabi na proslavo, stvar organizatorjev, meni pa, da je slovenska zgodovina zelo dolga in da so vsi dogodki, ki so pripeljali do samostojnosti, vredni spoštovanja.

Praporščaki Združenja Sever bodo bojkotirali državno proslavo, ker niso povabili borcev

Praporščaki Združenja Sever se ne bodo udeležili državne proslave. Kot je za STA pojasnil generalni sekretar združenja Anton Pozvek, je bila odločitev težka, saj od vsega začetka sodelujejo na proslavi. Na ta način protestirajo, ker odbor za državne proslave na proslavo ob državnem prazniku ni povabil praporščakov borčevske organizacije.

Koordinacija domoljubnih in veteranskih organizacij Slovenije, katere član je tudi Združenje Sever, je že pred dnevi na koordinacijski odbor za državne proslave naslovila protest, ker odbor na osrednjo državno proslavo ob letošnjem državnem prazniku ni povabil praporščakov Zveze združenj borcev (ZZB) za vrednote NOB.

"Proslava ob dnevu državnosti zaradi brezplačnega sodelovanja umetnikov ne bo manj kakovostna"

Upravni odbor Združenja Sever je danes sklenil, da se prapori zveze in policijskih veteranskih društev Sever ne udeležijo državne proslave. "Absolutno zavračamo način vabljenja," je poudaril Pozvek. Ker Združenje Sever predseduje koordinaciji domoljubnih in veteranskih organizacij, po njegovih besedah nikakor ne bodo razbijali enotnosti koordinacije, saj dobro sodelujejo tudi s štirimi "lustriranimi društvi".

Pozabili povabiti prapore policije

Naknadno je namreč odbor po Pozvekovih besedah preklical povabilo še trem veteranskim združenjem, ki so nastala pred osamosvojitvijo. Opozoril je še na en spodrsljaj odbora za državne proslave, ki naj bi pozabil na proslavo povabiti prapore policije, kar je naknadno storil v torek. "Splošna zmeda je, ki pa je posledica tudi tega, da v novi sestavi odbora ni več predstavnika njihove koordinacije," je poudaril Pozvek. Vlada je namreč njihovega predstavnika izključila, v odbor pa povabila predstavnika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

"Člani združenja smo prizadeti in se zavedamo, da je to lahko negativno sprejeto, vendarle enostavno ne pristajamo na tak način in to bomo tudi pokazali z neudeležbo," je pojasnil. O svoji odločitvi so obvestili tudi slavnostnega govornika na državni proslavi, predsednika republike Danila Türka, ki je bil pred štirimi leti tudi pobudnik ustanovitve koordinacije.

Na uradu vlade za komuniciranje so pojasnili, da je izbira praporščakov, ki bodo sodelovali na državni proslavi ob dnevu državnosti, temeljila na naravi državnega praznika. Glede na dejstvo, da bomo 22. junija praznovali dan slovenske državnosti, so bili tako k sodelovanju povabljeni le praporščaki veteranskih organizacij slovenske osamosvojitvene vojne, so za STA pojasnili na Ukomu.

Zver: Mnogi Slovenci padli pod streli vojakov, ki so nosili simbole stare države

Predsedniški kandidat SDS in NSi Milan Zver obžaluje, da so nesoglasja glede osrednje državne proslave ob dnevu državnosti "sprožila ponovni politični in kulturni spopad v slovenskem političnem prostoru". Izpostavil je predvsem uporabo simbolov: "Mnogi Slovenke in Slovenci so padli pod streli vojakov, ki so nosili še simbole stare države."

Zver v današnji izjavi za medije pred udeležbo na slovesnosti v počastitev dneva državnosti v Mariboru ni želel komentirati konkretne vladne odločitve pri izbiri sodelujočih praporščakov na osrednji državni proslavi. "Kolikor mi je znano, gre za to, da so povabili samo tiste veteranske organizacije, ki so sodelovale v vojni za Slovenijo oziroma v tistem času. Ob drugih priložnostih bodo verjetno druge vabili," je dejal.

Spomnil je, da je ustava razglasila SFRJ in njene simbole za neustavne oziroma nezakonite. Slovenska skupščina pa da je že dan pred sprejetjem deklaracije o neodvisnosti Republike Slovenije sprejela zakon o grbu, ustavi in nacionalnih simbolih. "Prav je, da Slovenija in Slovenci cenimo nove sprejete nacionalne simbole."

"25. junija je bila razglašena samostojna suverena slovenska država, ki smo jo morali ubraniti tudi s fizično silo in mnogi Slovenke in Slovenci so tudi padli pod streli vojakov, ki so nosili še simbole stare države. V tem smislu se mi zdi popolnoma pravilno, tudi za nadaljnji razvoj demokracije v Sloveniji, da razvijamo, spoštujemo in uporabljamo zlasti tiste nacionalne simbole, ki povezujejo in niso skregani z demokratično ureditvijo," je še dejal Zver. To bi po njegovih ocenah moralo veljati tudi za vse veteranske organizacije.

Pahor in Erjavec obžalujeta izključitev nekaterih organizacij z državne proslave

Nekdanji predsednik SD Borut Pahor kot napačno označuje odločitev, da na proslavi ob dnevu državnosti nekatera veteranska združenja niso dobrodošla s svojimi simboli. Kot pravi, bo na proslavo prišel z obžalovanjem, da ta ni nekaj, kar nas povezuje, ampak razdvaja. Da država ne potrebuje ideoloških delitev, meni tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec.

"Državne proslave so preredka priložnost, da poudarimo tisto, kar nam je skupnega. Ne zanemarimo te priložnosti letos, ko se zdi, da krize ni konec in se utegne še zaostriti," je v izjavi za medije v DZ dejal Pahor, sicer tudi kandidat za predsednika republike.

Pahor meni, da je še čas, da organizator resno razmisli, "kako bo stvari zastavil tako, da se bomo zvečer na slavnostni dan počutili ponosne na to, da živimo v tej državi". Po njegovih besedah je namreč odgovorno, da organizator stori vse za to, da se ljudje na proslavah ne ločujemo, ampak združujemo.

Erjavec se je pogovarjal z Janšo

Karl Erjavec je v izjavi za medije v DZ danes pojasnil, da se je v zvezi s tem pogovarjal s predsednikom vlade Janezom Janšo, a problema ni uspel rešiti. "Osebno mislim, da ni prav, da na državni proslavi ne sodelujejo vsi tisti, ki so prispevali, da imamo danes svojo državo," je poudaril Erjavec. Odločitev odgovornih obžaluje in poudarja, da bi morali biti na vseh državnih proslavah v bodoče vključeni vsi simboli naše državnosti.

Na vprašanje, ali je ta zaplet skrhal odnose med stranko DeSUS in vlado, je Erjavec odgovoril, da mu ni prav, da se to dogaja in da tega tudi ne more razumeti, "saj imamo druge zelo resne probleme". V teh težkih gospodarskih razmerah bi se morala politika povezovati in ni dobro, da zaradi ideoloških tem pride do razhajanj, poudarja Erjavec.

Ob tem je spomnil, da je bil eden od pogojev za vstop DeSUS v koalicijo tudi to, da se ne bodo odpirale ideološke teme. "Če se bo to nadaljevalo, bomo v stranki DeSUS razmislili, ali je to tisto, kar smo pričakovali," napoveduje predsednik stranke. Po njegovem mnenju je namen te vlade reševanje gospodarskega in finančnega stanja, "ne pa da se gremo neke ideološke prepire".