Želja po sladkem je ljudem položena v zibelko, zato se sladkosnedni ne bomo zlahka rešili svoje razvade. Lahko pa se poučimo o virih zdravega sladkorja.

Zakaj živila, ki nosijo oznako "manj maščob" in navajajo k misli, da gre za zdrav izdelek, velikokrat pokajo po šivih od sladkorja?

Nič neobičajnega ni, da so živila, ki nosijo to oznako, bogatejša ravno s sladkorjem (npr. jogurti z manj maščobami, solatni prelivi z manj maščobami). Včasih ima lahko izdelek z manj maščobami kar dvojno količino sladkorjev, kot bi jih imel izdelek z normalno vsebnostjo maščob. Razlog je zelo pogosto ta, da bi bila ta živila brez večje količine dodanega sladkorja slabšega okusa, to pa bi seveda škodovalo dobičkom proizvajalcev in trgovcev. Ali gre tu za zavajanje potrošnikov in je moralno sporno, sploh ne gre izgubljati besed. Zato moramo potrošniki vzeti odgovornost v svoje roke in poskrbeti za svoje zdravje, kolikor le moremo.

Kako naj se zaščitimo?

Zelo dobra rešitev, da se zares izognemo skritim sladkorjem v hrani, je ta, da v trgovini skrbno preberemo deklaracijo izdelka, ki ga nameravamo kupiti. Morda to na prvi pogled zahteva res nekaj več napora, poleg tega pa se moramo naučiti, kako brati etikete na živilih. Najboljša rešitev, da se izognemo hrani, v kateri so skriti sladkorji in različni drugi dodatki, pa je ta, da na trgovinskih policah izbiramo čim manj predelano hrano ter jedi doma pripravljamo sami in tako poskrbimo za to, da res vemo, kaj pojemo.

Za laika je branje deklaracije kar zahtevna naloga.

Res je, saj so včasih napisane na težko razumljiv način, poleg tega se proizvajalec potrudi, da je tekst čim manjši, kar še dodatno odvrne potrošnika. Zelo pogosto pa ljudje nakupujemo v naglici, tako da si za branje deklaracij niti ne moremo vzeti dovolj časa. Pa vendar bi bilo to še kako potrebno. Etikete na prehrambnih izdelkih bi morale biti osnovno orodje pri izbiranju naše hrane.

Kako vse pa poimenujejo sladkor na deklaracijah?

Sladkor se v deklaracijah skriva pod različnimi izrazi, na katere moramo biti pozorni. To so najpogosteje: sladkor, beli sladkor, rjavi sladkor, saharoza, dekstrin, slad, sladkorni trs, med, melasa, koruzni sirup, visokofruktozni koruzni sirup, javorjev sirup, koncentrat soka belega grozdja. Ravno tako bodimo pozorni na izraze, ki nakazujejo, da so v določenem izdelku umetna sladila, kajti tudi tem bi se bilo bolje izogniti, saj so zdravju škodljiva. Primeri umetnih sladil so aspartam, sorbitol, xyilitol in manitol. In ne nazadnje velja omeniti tudi to, da bodimo pri branju sestavin na etiketah pozorni na njihov vrstni red. Če je sladkor na seznamu sestavin napisan prvi, to pomeni, da je v določenem izdelku med vsemi sestavinami največ ravno sladkorja. Sestavina, ki v izdelku prevladuje, je vedno napisana prva, vse druge pa sledijo po istem principu.

In koliko sladkorja je preveč?

O tem, koliko sladkorja na dan naj bi ljudje zaužili in naj bi bila to za nas še varna meja, je bilo že veliko izrečenega. Tako na primer velja eno od mnenj, da naj bi bila zgornja meja zaužitega sladkorja (v sladicah, kavi, skritega v drugih živilih, pijačah) približno 5 do 10 odstotkov celotnega dnevnega energijskega vnosa. Iz tega izhaja mnenje, da je še sprejemljiva vsebnost sladkorja v izdelkih od 5 do 10 gramov na 100 gramov izdelka. Pa vendar se sama bolj nagibam k mnenju, da se moramo nezdravim sladkorjem kolikor se le da izogniti, ne pa iskati zgornjo mejo, ki jo še lahko zaužijemo. Raje poskrbimo za to, da začnemo uživati bolj zdrave alternative.

Kaj pa predlagate kot alternativo? Ali pa naj kot sladkosnedka vprašam drugače: kako zadostiti želji po sladkem, ne da bi zaužili veliko nezdravega sladkorja?

Želja po sladkem je ljudem običajno položena že v zibelko, saj organizem zdravi sladkor potrebuje. Zato se je tej želji precej težko upreti, kar pa se nam konec koncev tudi ni treba, saj obstaja ničkoliko zdravih alternativ, ki zadovoljijo še tako zahtevnega ljubitelja sladkih okusov.

Če si želimo sladkih okusov, je za nas najbolje, da posežemo po sadju, ki vsebuje zdravi sladkor, poleg tega pa je bogato z različnimi vitamini, minerali in encimi. Pri nas je skozi vse leto mogoče dobiti izvrstno sladko sveže sadje, prava poslastica pa je tudi suho sadje. Če je le mogoče, pa posegajmo po sadežih, ki so bili ekološko pridelani.

Kadar smo žejni in si želimo nekaj "konkretnejšega", popijmo sveže iztisnjen sadni sok, ki ga lahko naredimo skoraj iz katerega koli sadja. Če temu dodamo še sveže iztisnjen korenčkov ali pesin sok, pa dobimo pravo sladko poslastico.

Tu ne gre pozabiti na tako imenovane sveže kašaste sokove, bolj znane pod popularnim imenom smoothie. Zelo zdravi so tako imenovani zeleni smoothiji, katerim poleg različnega sadja (npr. banane, jabolka, ananas, jagode, pomaranče) dodamo še zelenolistnato zelenjavo (npr. blitva, špinača, solate, listje korenja, listje rdeče pese, regrat, koprive in druge užitne divjerasle rastline). Z malce domišljije lahko pripravimo izvrstne sladke napitke. Svojim strankam vedno priporočam, naj postane kakovosten mešalnik stalnica na njihovem kuhinjskem pultu, saj si lahko z rednim uživanjem različnih zelenih kašastih sokov povrnejo vitkost, okrepijo zdravje in dobro počutje.

V zadnjih letih so tudi v Sloveniji vse bolj popularne presne sladice (presne torte, pite, piškoti, kreme, sladoledi ipd.). To so sladice, ki so izdelane iz surovih, polnovrednih sestavin, predvsem iz suhega in svežega sadja ter raznih oreščkov in semen. Pogosto so jim dodana različna superživila. Če si res ne predstavljamo življenja brez sladkarij, so tovrstne sladice še vedno dobra alternativa, seveda pa tudi z njimi ne gre pretiravati.