To je eno bistvenih sporočil regijske konference javnega zdravja Problematika alkohola v Ljubljanski regiji, ki so jo pripravili na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana. Na njej so postregli z že dolgo znanimi in skrb zbujajočimi podatki o posledicah prekomernega uživanja alkohola, o katerih vse premalo govorimo. Na tem področju namreč Slovenci močno izstopamo iz evropskega povprečja, zaskrbljujoče je zlasti popivanje med mladimi in starejšimi po upokojitvi.
Podatki med drugim kažejo, da se redno opija kar četrtina mladih v starosti 15 let in kar dva odstotka enajstletnikov, poleg tega pa je tudi četrtina smrti mladostnikov v starosti 15-29 let povezanih z alkoholom. Podobno skrb zbujajoče je opijanje med starejšo populacijo, ki je vse bolj povezano tudi z igrami na srečo. Med mladimi pa je alkohol poleg iger na srečo povezan tudi s tvegano spolnostjo, so poudarili razpravljalci na konferenci.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se po porabi alkohola na prebivalca (odrasli prebivalci spijejo na leto 10,5 litra čistega alkohola) Slovenija uvršča na peto mesto med članicami EU, in sicer za Češko, Madžarsko, Estonijo in Romunijo. Po umrljivosti in številu izgubljenih zdravih let življenja zaradi ciroze jeter, ki je v veliki meri posledica tveganega in škodljivega uživanja alkohola, pa je Slovenija na tretjem mestu, za Madžarsko in Romunijo. Domače raziskave Inštituta za varovanje zdravja o posledicah tveganega in škodljivega uživanja alkohola v Sloveniji pa kažejo, da je bilo v letih 2007-09 zaradi alkoholu neposredno pripisljivih vzrokov v povprečju na leto 811 smrti, 3799 hospitalizacij in 90.589 bolnišničnih dni. Po raziskavi CINDI iz leta 2008 pri nas tvegano in škodljivo pije 42 odstotkov odraslih, sindrom odvisnosti pa je verjetno razvit pri blizu 15 odstotkih teh.
Mladim morajo spregovoriti mladi
Direktor ZZV Ljubljana mag. Tomaž Čakš je prepričan, da se je v kriznih časih, ko socialne stiske odvisnosti dodatno poglabljajo, toliko pomembneje lotiti tega velikega javnozdravstvenega problema sistematično in dolgoročno in pri tem učinkovito povezati vse, ki se s preprečevanjem že ukvarjajo. Ugotavlja namreč, da teh sploh ni tako malo, saj že obstajajo številni dobri in učinkoviti programi, pri čemer so se v domiselnosti izkazale zlasti nevladne organizacije. Meni tudi, da morajo mladim o posledicah spregovoriti mladi.
Regijska konferenca je lahko tudi uvod v drugo nacionalno konferenco o alkoholni politiki, ki bo letos novembra, je dodala Vesna Kerstin Petrič z ministrstva za zdravje. Tudi ona je opozorila, da predstavlja alkohol veliko breme za vso družbo, in poudarila, da po podatkih o registrirani porabi pri nas popijemo enako količino alkohola kot v Franciji, a so pri nas posledice veliko hujše. Zato kaže po njenih ugotovitvah te posledice pripisati tudi neregistrirani porabi alkohola, ki se proizvaja doma. Najbolj skrb zbujajoče pa je pitje med mladimi, ki ga slikovito razgalja raziskava o maturantskih izletih, saj se pri nas tudi vstop v svet odraslosti povezuje z ekscesnim opijanjem.
Edina svetla točka, ki pa kaže, da lahko s spremenjenim odnosom do opijanja veliko dosežemo, je področje prometne varnosti. Statistika namreč kaže, da smo s široko družbeno akcijo spreminjanja zakonodaje in ozaveščenosti število žrtev zmanjšali za polovico, a Petričeva pri tem opozarja, da smo startali iz katastrofalnih izhodišč. Dodala je še, da posledic uporabe alkohola ne občuti le zdravstvo, ampak celotna družba, tudi zaradi izostankov z dela. V letih od 1991 do 2005 naj bi družbena škoda znašala kar 1,3 milijarde evrov.
Mediji imajo do alkohola permisiven odnos
Petričeva ugotavlja, da bi se lahko z zastrašujočimi posledicami prekomernega uživanja alkohola učinkovito spopadla le celostna alkoholna politika z medresorsko strategijo, akcijskim načrtom, zagotovljenimi dolgoročnimi viri in navezavo na civilno družbo. Temeljiti bi morala na enostavnih in cenovno učinkovitih ukrepih, ki vključujejo povišanje davkov, licenciranje, zmanjšanje dostopnosti in prepoved oglaševanja alkohola. Med zahtevnejše ukrepe pa sodijo svetovanje v primarnem zdravstvu, pogosto naključno testiranje alkoholiziranosti, ozaveščanje, ustrezna zakonodaja in omejevanje porabe.
Udeleženci konference so ugotavljali, da bi lahko tudi pri nas dvignili trošarino in jo uvedli za vino kot v Franciji ali pa določili minimalno ceno alkoholnih pijač kot na Škotskem, morda licencirali prodajo kot na Poljskem ali pa na embalaži opozorili na posledice pitja v nosečnosti kot v Franciji... Pri tem pa se bo treba učinkovito spopasti še z javno klimo, ki jo kroji močan industrijski lobi, mediji, ki imajo do alkohola preveč permisiven odnos, in neozaveščeno politiko, kar vse pomaga posredovati skrivljen odnos do alkohola zlasti mladim, ki si sliko o uživanju alkohola in posledicah šele ustvarjajo. Lahka dostopnost alkohola in pogosto nezdravi zgledi dvomljivih mladostnikov prav tako ne utrjujejo v zavesti, da je alkohol nevaren. Tudi zato bo treba, kot ugotavljajo in se trudijo strokovnjaki in nevladne organizacije, oblikovati bolj odgovoren odnos do alkohola v celotni družbi, otroke in mladostnike pa vzgajati za samostojno in odgovorno sprejemanje zdravih odločitev.
