Na dnevnem redu tokratne seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) je danes vrsta različnih tem, med njimi več s področja dela in socialnih zadev. Resorni minister Andrej Vizjak je denimo izpostavil poročilo o položaju na trgu dela v minulem letu in predlog novele zakona o preprečevanju zaposlovanja in dela na črno.

V zvezi z zadnjim je spomnil, da je že v parlamentarni proceduri (danes je tudi na dnevnem redu pristojnega odbora DZ) in da predlog predstavlja zgolj uskladitev slovenskega pravnega reda z evropskimi direktivami, saj država pri tem zamuja in je z Bruslja že dobila opomin. Dodal je, da se predlog novele ne dotika medsosedske pomoči, ki je na referendumu junija lani spodnesla spremembe zakona o delu na črno, ki jih je pripravila prejšnja vlada.

Med točkami, ki spadajo pod Vizjakov resor, je generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek pred sejo izpostavil še problematiko zaposlovanja mladih in socialno zakonodajo. Sindikalna stran želi namreč v zvezi s slednjo od ministrstva slišati, katere anomalije je zapazilo od njene uveljavitve in kako jih namerava reševati.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je medtem med točkami, ki so na dnevnem redu ESS, izpostavil sveženj ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Kot je dejal, bi si delodajalci želeli, da bi se jih v snovanje teh ukrepov vključilo že prej, saj je zdaj paket gotov in je "vprašanje, kaj se sploh še da narediti" oz. kako se lahko v ta proces še vključijo.

Po Smoletovih besedah bi rada delodajalska stran sveženj še nekoliko popravila. "Imamo malo in veliko gospodarstvo, obrt, interesi so različni in ESS je mesto, kjer se jih da uskladiti," je dodal.

Minister Vizjak je medtem izrazil prepričanje, da so stališča delodajalcev, če so jasno artikulirana, upoštevana. Ob tem je delodajalcem predlagal, da se s konkretnimi predlogi za spodbujanje gospodarske rasti obrnejo na posamezna ministrstva. "Pri teh predlogih sicer pogosto naletimo na razmeroma precej splošne formulacije, s katerimi se načeloma vsi strinjamo, a jih je težko preliti v konkretne ukrepe," je ocenil.

Še precej pojasnil o ukrepih pričakujejo tudi sindikati. Po Počivavškovih besedah gredo nekateri v pravo smer, a je vprašanje, ali je sveženj dovolj uravnotežen s svežnjem varčevalnih ukrepov, da bi lahko zagnal gospodarsko rast.

Vizjak je ob tem do konca leta napovedal nove ukrepe za spodbujanje gospodarske aktivnosti. Prav od tega, ali bodo delovali, bo odvisen tudi izhod Slovenije iz krize, je posvaril.

Na današnji seji ESS je na sporedu tudi načrt vlade, da vse zdajšnje upravljalce državnega premoženja - Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS, Kapitalsko odškodninsko družbo, Slovensko odškodninsko družbo in DSU - preoblikuje v holding, pod okriljem katerega bo združila upravljanje s finančnim in nepremičnim premoženjem države.

Do tega predloga je zadržana zlasti delojemalska stran. Počivavšek je poudaril, da so roki, ki si jih je vlada postavila za ustanovitev holdinga, izrazito prekratki, da bi bilo mogoče oceniti vse učinke teh sprememb. Skladno s tem pričakujejo več pojasnil.

Smole pa je dejal, da je strah pred holdingom trenutno velik in da je prav, da se ga razčisti. "Gre za pomembno zadevo tako glede na obseg v vrednostnem smislu kot po številu podjetij, zato mora biti predlog res dodelan," je menil. Trenutno je po njegovih besedah o tej ideji premalo informacij, informacije pa bi pomagale umiriti strahove.