Danes se v Riu de Janeiru začenja konferenca ZN o trajnostnem razvoju. Glavni temi konference bosta zeleno gospodarstvo v kontekstu trajnostnega razvoja in izkoreninjanja revščine ter institucionalni okvir za trajnostni razvoj.

Na Statističnem uradu RS izračunavajo 26 kazalnikov trajnostnega razvoja za Slovenijo, ki kažejo stanje na različnih vsebinskih področjih, in sicer zato, da z njimi spremljamo napredek pri doseganju ciljev na teh področjih.

Kazalniki znotraj vsakega področja (blaginja, ravnovesje, medgeneracijsko sodelovanje) se nanašajo na posamezna okoljska, gospodarska in socialna področja. Trendi so pri posameznih kazalnikih zelo različni, zato kažejo precej mešano sliko. V zadnjih letih se v njih zelo opazno odražajo posledice svetovne gospodarske in finančne krize, saj je ta močno vplivala na različna področja. Pri nekaterih kazalnikih je zato sprememba lahko le odraz krize in ne kakega dolgoročnega trenda.

Vse več starejših

V začetku leta je imela Slovenija 2,055 milijona prebivalcev, od tega jih je bilo okoli 14 odstotkov mlajših od 15 let in skoraj 17 odstotkov starejših od 64 let. Glede na rezultate Eurostatovih projekcij prebivalstva naj bi imela Slovenija leta 2060 blizu 2,058 milijona prebivalcev, od teh skoraj tretjino starejših od 64 let.

Zaradi staranja prebivalstva se povečuje tudi število oskrbovancev v domovih za starejše. Od leta 2005 se je sicer znova začelo povečevati tudi število otrok, vključenih v vrtce. V šolskem letu 2011/2012 je v vrtce vključenih nekaj več kot 81.000 otrok, to je 76 odstotkov vseh otrok ustrezne starosti.

Leta 2009 so povprečna letna razpoložljiva sredstva slovenskih gospodinjstev znašala približno 19.800 evrov na gospodinjstvo ali okoli 7700 evrov na člana gospodinjstva. Obseg teh sredstev se je od leta 2000 stalno povečeval, vendar se je rast v letu 2009 znatno upočasnila; bila je manj kot 0,5-odstotna.

Poraba energije se je povečevala

Življenjski standard vpliva na potrošnjo prebivalstva. Poraba vode v gospodinjstvih se je od leta 2005 do leta 2008 povečala skoraj za pet odstotkov; v istem obdobju je nastalo tudi več komunalnih odpadkov. Po letu 2008 se je trend porabe obrnil. V obdobju 2008-2010 se je poraba vode v gospodinjstvih zmanjšala za skoraj pet odstotkov, proizvedenih pa je bilo tudi manj komunalnih odpadkov.

Od leta 2000 se je končna poraba energije v Sloveniji večinoma povečevala, v letu 2009 pa se je glede na predhodno leto zmanjšala za več kot devet odstotkov, predvsem zaradi posledic gospodarske krize v Sloveniji in po svetu. Leta 2010 se je znova povečala za skoraj tri odstotke.

V Sloveniji k izpustom toplogrednih plinov veliko prispeva promet, ki se povečuje. Od leta 2002 do 2010 se je npr. število vseh osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb povečalo za okoli 20 odstotkov. Hkrati se je v istem obdobju zmanjšalo število potnikov, prepeljanih v cestnem javnem potniškem prometu, in to za 40 odstotkov.

Na nekatere okoljske trende je gospodarska in finančna kriza deloma vplivala pozitivno, na gospodarskem in socialnem področju pa je bil položaj precej drugačen.

Gospodarsko in socialno področje

Bruto domači proizvod (BDP) je do leta 2008 naraščal, nato pa se je leta 2009 realno zmanjšal za osem odstotkov. Sledila je šibka rast v letu 2010, v letu 2011 pa se je po prvi oceni znova realno zmanjšal za 0,2 odstotka.

V letu 2009 se je glede na leto 2008 močno povečal tudi dolg sektorja država, povečevanje pa je sledilo tudi v letih 2010 in 2011.

Povečuje se tudi stopnja registrirane brezposelnosti. V obdobju 2000-2011 je bila najnižja septembra 2008, in sicer je bila malo nad šestodstotna, nato pa se je začela dvigati in je v letu 2011 v povprečju znašala skoraj 12 odstotkov. Število delovno aktivnih prebivalcev se je od leta 2008 do 2011 zmanjšalo iz okoli 879.000 na 824.000 oz. za okoli šest odstotkov.

V letu 2010 je pod pragom tveganja revščine živelo 12,7 odstotka ali približno 254.000 oseb oz. skoraj za 14 odstotkov več kot leta 2009.