Informacije o parkirišč za njih so na voljo le na nekaterih spletnih straneh in v slovenskem letnem Vodniku kampov in postajališč. Domači, predvsem pa tuji turisti so tako bolj ali manj prepuščeni lastni iznajdljivosti, kar številne odvrača od raziskovanja Slovenije. Več deset tisoč avtodomov s trikrat toliko potniki se tako med potjo na dopust na Jadransko obalo pri nas sploh ne ustavi. Očitno pa kaže na bolje, saj je prvi regionalni projekt avtodomom prijazne destinacije ugledal luč. In to na pravem mestu, v srcu Slovenije.

Srce Slovenije je znamka, ki povezuje turistične, podjetniške in okoljske potenciale vse bolj prepoznavnega zaokroženega območja v osrčju države s središčem v GEOSS-u, geometričnem središču Slovenije v bližini prazgodovinskih Vač. Ta dežela novih doživetij, priložnosti in izzivov sega do 50 kilometrov okrog te točke in se ne ozira na meje lokalnih skupnosti, občin in regij. Območje ima obliko srca, vsebinsko je osredotočeno na sodelovanje in povezovanje, kar ponazarja tudi logotip, ki simbolizira trkalo, kakršno je bilo nekoč na vhodnih vratih domačij. Z njim poskušajo trkati na srce prebivalcev in obiskovalcev.

Brez množičnega turizma

Z izjemo Kamnika in okolice to območje še ni turistično razvito, zato omogoča neposredno raziskovanje podeželja in naravnih ter kulturnih znamenitosti, kjer obiskovalce pričakajo večinoma pristni in prijazni domačini. Po francoskem vzoru so začeli v Srcu Slovenije tkati mrežo karavaningu prijaznih gostiteljev, večinoma kmetij, kjer bodo (avtodomarski) gosti lahko okušali ali kupovali domače izdelke ter prenočili (in oskrbeli vozilo), med vandranjem pa si ogledali lokalne zanimivosti in uživali v naravi.

Razgibanost terena, mreža pohodniških, kolesarskih in konjeniških poti, okusna kulinarika ter pester nabor manj znane kulturne in naravne dediščine obljubljajo zanimiva potepanja. V nekaj mesecih je Center za razvoj Litija, srce Srca Slovenije, popisal turistično privlačne točke na območju in preveril možnosti obiska in parkiranja avtodomov. K sodelovanju so povabili tudi ponudnike, ki bi želeli urediti PZA ali vsaj improvizirano gostiti avtodome. Po pregledu lokacij vseh kandidatov so že v prvi fazi uspeli stkati mrežo več kot ducat obstoječih in novih PZA ter dveh kampov, za prihodnje leto pa jih želijo vključiti še več. Povsod je zagotovljen ustrezno urejen prostor za prenočevanje avtodomov, na večini lokacij pa tudi oskrba zanje. Dragoceno je bilo tudi aktivno sodelovanje vpletenih občin, ki so zagotovile dovoljenja za obcestne usmerjevalne table do ponudnikov, povsod z mednarodno prepoznavnimi označbami PZA, kar bo olajšalo raziskovanje tudi tujcem.

V začetku junija je izšla tudi brezplačna zgibanka, zemljevid Srca Slovenije, na katerem so označena postajališča, obcestne oskrbne postaje in kampi, kulturne zanimivosti, gostinska, športna in druga turistična ponudba, kmetije odprtih vrat in podobno, vsebuje pa tudi podroben koledar dogodkov v območju za drugo polovico leta 2012. Na voljo je v TIC in pri ponudnikih, lahko pa ga naročimo tudi na info@razvoj.si, brezplačno ga bodo poslali po pošti na navedeni naslov.

Spoznavna karavaninga

V sodelovanju s Caravaning Clubom Slovenija, katerega člani se zavzemajo za razvoj karavaninga v Sloveniji, so pripravili dve spoznavni turi. Karavana osmih avtodomov se je na prvi junijski konec tedna odpravila po južnem delu, od Leskovca nad Višnjo Goro do GEOSS-a v Spodnji Slivni nad Vačami, in žegnala nova postajališča. Udeleženci, odrasli in otroci, so uživali v razgledih z vrhov tega gričevnatega območja, okušali domače pridelke in kulinariko ter obiskali nekaj pomembnih kulturnozgodovinskih točk, predvsem pa preživeli aktivni konec tedna na kolesih, konjih ter v krošnjah dreves pustolovskega parka.

Sredi junija se bo druga karavana odpravila pod obronke Kamniških Alp na severozahodu Srca, kjer bo poleg ogleda zanimivosti in zabavnih športnih aktivnosti deležna tudi blagodejnih učinkov energetskih točk in razvajanja v termah.

Vredno posnemanja

V manj kot pol leta, z minimalno administracijo in stroški, predvsem pa z aktivnim terenskim delom in v sodelovanju z nosilci slovenskega karavaninga je bil projekt izpeljan od ideje do uresničitve na terenu in obiska prvih gostov. Sprva domačih, ki jih je laže privabiti v manj znana in turistično manj razvita območja države, sčasoma pa se bodo posvetili tudi promociji tujim gostom.

Podobno zanimivih območij je v Sloveniji še precej. Imajo vse nastavke: lepo pokrajino, zanimive podeželske ponudnike ter po nekaj obstoječih kampov in postajališč. Le povezati bi jih bilo treba, jih spodbujati in vključiti v karavaningu prijazno destinacijo s skupno in racionalno ciljano promocijo.

A ključ do uspeha pri projektih, ki niso namen sami sebi, ampak stremijo k rezultatom za goste in ponudnike, je v srčnosti sodelujočih, v vpetosti povezovalne ekipe v lokalno okolje in njenem izkustvenem poznavanju karavaninga. Za vse to so v Srcu Slovenije poskrbeli. Upamo lahko, da bodo zgledu sledili tudi drugje.