Vito Avguštin, Dnevnikov novinar in urednik

"Ameriški par, ki je bil v okviru Dnevnikove izvidnice v Piranu, je bil prav po angleško prijazen. Hotel, v katerem sta prenočila, sta neizmerno hvalila in mu dala najvišjo oceno pet, zgolj mimobežno pa pripomnila, da ni delala klima v sobi, da nista mogla uporabljati telefona in da se je vse skupaj silno zapletlo glede dostopa do spleta. Dragi moji, tu je dokaz več, kaj pomeni prijazen nasmeh receptorja, ki je vsak trenutek na voljo prav za vas, kaj pomeni profesionalen pristop, kaj pomeni znanje tujih jezikov - vsak še tako velik problem postane rešljiv in nepomemben. Vsekakor pa bi bilo dobro, če bi se lahko na spletu na enem mestu predstavili vsi, ki ponujajo prenočišča. Vsak gost je namreč dobrodošel, tudi če spi v sosednjem, in ne 'našem' hotelu.

Izjemno lepo je bilo prebrati, da sta dobila prav vse informacije, ki sta jih želela in potrebovala, da so bili povsod korektni, prijazni in da prav vsi po vrsti poznajo Piran in vedo, kam velja napotiti turiste. De gustibus non est disputandum - o okusih se ne razpravlja in tudi o tem ne, ali sta za nekoga cvrtje in pomfri lahka hrana, dejstvo pa je, da sta jedla zelo okusno in kakovostno.

Piran… Dejansko eden turističnih biserov in lepo je slišati, da je še vedno lep, čist, prijazen, vesel, poln prijetnih presenečenj."

Drago Bulc, turistični novinar in predsednik FIJET Slovenija

"Ann in Dave sta naša družinska prijatelja, zato ju zelo dobro poznam in v celoti verjamem vsemu, kar sta opazila in povedala. Sta zaljubljena v našo deželo in sta zagotovo ena najbolj predanih ambasadorjev Slovenije v ZDA, še posebno pa v Koloradu, kjer je njun prvi dom. Ker sta po prepričanju pozitivista, sta morda kakšno motečo podrobnost celo zavestno spregledala in Piranu celo prisodila previsoko oceno. Sicer pa bi takšno prizanesljivost lahko priporočili tudi kakšnemu preveč pikolovskemu domačemu gostu. Posebno glede prometnega režima v tem biseru slovenske obale, ki ni bil grajen za avtomobilski promet. Morda pa bi v mestu poskrbeli za izposojo električnih koles in skuterjev, ki bili še posebno v vročih poletnih dnevih najbrž najpomembnejše prevozno sredstvo med turističnim Portorožem in pretežno izletniškim Piranom. Na občini pa bi lahko skupaj s hotelirji razmislili o brezplačnem parkiranju hotelskih gostov."

Prof. dr. Janez Bogataj, etnolog

"Ko sem prebiral vtise in mnenja ameriških turistov, sem hitro spoznal, da imamo opraviti z zunajserijskima Američanoma. Toliko hvale na enem kupu in skoraj o vseh sestavinah njunega bivanja sicer godi in verjetno bi si v celotnem slovenskem turizmu v prihodnje želeli čim več takih turistov. Tudi z negativnimi sestavinami obiska, na katere sta opozorila, se lahko v celoti strinjam. Zelo sem bil presenečen nad hvalo hotelskega samopostrežnega zajtrka, prav tako tudi nad jedmi, ki sta si jih naročila v restavraciji Tri vdove. Seveda bi morali v prihodnje temeljiteje razmisliti, kaj pomeni beseda pogrinjek in predvsem, kaj gost za ta pogrinjek tudi sicer dobi: le prt s krožnikom in priborom ali še kaj takega, čemur nekateri zelo pesniško rečejo "pozdrav iz kuhinje". Tudi kombinacija ocvrtih kalamarov z ocvrtim krompirjem, ki je sicer priljubljena nedeljska jed na Gorenjskem in kot ulična prehrana študirajoče mladine, ni najprimernejše izhodišče za ocenjevanje kakovosti gostinske ponudbe. Če obe jedi primerjaš še s ceno, potem hitro ugotoviš, da spet nekoliko pretiravamo. Pohvalne besede o restavraciji Pavel 1 me niso presenetile, saj je to ena piranskih klasik in tudi ameriška gosta sta hitro ugotovila, da je njen lastnik Pavel neke vrste kulinarični internet Pirana na dveh nogah (!). In če že omenjam to prispodobo, naj opozorim, da sta morala kar en dan čakati na odgovor po elektronski pošti, kar si lahko razlagam na več načinov: da se oseba, ki naj bi jima odgovorila, šele uvaja v medmrežje in elektronsko pošto ter je šele pri lekciji "enter" ali da je šlo, milo rečeno, za še eno našo značilno turistično šlamparijo. In še nekaj o medmrežju: ameriška gosta sta nekoliko potarnala glede plačljivosti te storitve, češ da je v večini hotelov brezplačen dostop do medmrežja. To pa že ne bo držalo, kar lahko potrdim z vsemi mojimi potovanji v zadnjih dveh letih, tudi v ZDA, kjer cene dostopa do interneta v hotelih zelo slikovito in skokovito oblikujejo (!). Popolnoma pa soglašam z njima glede tako imenovanih rolerjev na promenadi. Nekaj podobnega kot gorski kolesarji ali hrumeči štirikolesniki v sicer drugih geografskih okoljih. Kako že reklamiramo zeleno Slovenijo? In ali ne poudarjamo trajnostnega in sonaravnega razvoja?"