"To pomeni, da turisti prihajajo za podaljšane vikende ali med tednom. To od njih terja tempo življenja, saj ne morejo več dobiti 20 ali 30 dni dopusta, kot so ga nekoč. V preteklosti so dvajset let prihajali v isti kraj, danes pa so redki turisti, ki dvakrat pridejo na isto mesto," sodobne turistične tokove opiše Boris Žgomba, predsednik združenja hrvaških potovalnih agencij in od nedavna tudi predsednik evropskega združenja turističnih agencij, ki ima v 33 državah 77.000 članic, te pa na leto ustvarijo okoli 300 milijard evrov prometa.

Slovenci letos manj potujemo

Žgomba, ki se je včeraj v Ljubljani udeležil skupnega sestanka s slovenskim združenjem turističnih agencij, za Hrvaško znova napoveduje dobro turistično leto, ki naj bi bilo s stališča ustvarjenih nočitev na ravni lanskega rekordnega, po finančnem izkupičku pa še nekoliko boljše - tudi na račun gostov iz Slovenije. Dimitrij Piciga, izvršni direktor Kompasa, pa ni tako optimističen. Kompas namreč letos zaznava približno desetodstotni upad potovanj Slovencev v tujino, zato Piciga ocenjuje: "Hrvati bodo zelo težko v denarnem smislu ponovili leto 2010, nekoliko slabše bo verjetno tudi z vidika nočitev. Toda biti za kakšnih pet odstotkov slabši kot v rekordni lanski sezoni ne bi bilo nič dramatičnega," meni Piciga in priznava, da leta 2010 kriza še ni vplivala na nakupovalne navade Slovencev, zadnji krizni val pa se "debelo" pozna.

"Potuje manj ljudi, tisti, ki potujejo, to počno bolj premišljeno, povečini gredo na pot za manj kot sedem dni, vse to pa pomeni tudi manj prilivov v turizmu," našteva Piciga, ki na Hrvaškem opaža velik porast slovenskih gostov v kampih in pri zasebnikih ter upad v hotelih. "Zmagovalci te sezone na Hrvaškem pa so Slovenci v avtodomih," ugotavlja Piciga.

Turki so odlični gostje

Tako Slovenija kot Hrvaška letos pogrešata običajen naval italijanskih turistov, a če gre verjeti italijanskemu inštitutu za turizem, si bo letos zaradi hude krize počitnice privoščila kar četrtina manj Italijanov kot običajno. Hrvaška je zato v Italiji okrepila promocijo in oglaševanje, Slovenija pa ju zaradi vladnega varčevalnega programa krči.

V Sloveniji v odstotkih najbolj narašča število gostov iz Japonske, Rusije, Ukrajine..., a v teh primerih ne gre za visoke relativne številke. Vseeno pa ni zanemarljiv podatek, da bo konec avgusta in septembra na brniškem letališču pristalo devet čarterskih letal iz Japonske in da imajo Sava Hoteli potrjene rezervacije za 50 skupin gostov iz Tajvana. Tone Matjašič, direktor Združenja turističnih agencij Slovenije, veliko stavi tudi na Indijo, Kitajsko, Izrael, Brazilijo (v tej državi je letos uspešnica hrvaški otok Hvar), Turčijo... V nekaterih od teh držav Slovenija in Hrvaška nastopata s skupnimi promocijskimi akcijami, a z grenkim priokusom. "Naša skupna ugotovitev s Hrvati je, da turistične agencije pri promociji tako produkta kot tudi destinacije zmeraj bolj ostajamo same, brez denarne podpore države. Ne vemo, koliko časa bomo to še zmogle," pravi Matjašič.

Po njegovih besedah so zelo kakovostni gostje tudi Kazahstanci in Azerbajdžanci, ki v Sloveniji najpogosteje bivajo v Rogaški Slatini in v prestižnem portoroškem hotelu Kempinski. "Dve družini pri nas v 14 dneh pustita po 12.000 evrov. Toda turistično gospodarstvo se je letos samo organiziralo, da se je lahko udeležilo turističnega sejma v Bakuju, saj Slovenska turistična organizacija žal ni imela denarja, da bi šla zraven," nam je potožil Matjašič. Prepričan je, da bi lahko Slovenija veliko bolje izkoristila tudi turški trg: "Zakaj ne bi v Turčiji odprli še dveh konzulatov? Zelo dobro smo letalsko povezani in Turki so odlični gostje. Hrvati delajo velik posel z njimi na področju turizma. Kaj pa mi? Turistični kolač je nasekan tako na tenko, da ne smemo zanemariti nobenega trga!"