Kamera je bila nameščena brez predhodnega dovoljenja avstrijskega informacijskega pooblaščenca, območje pa ni bilo ustrezno opremljeno z vidnimi znaki, da bi mimoidoči vedeli za snemanje. Zagrožena kazen je lahko do deset tisoč evrov. Če bi posnetki iz kamere zaokorožili so spletu pa vsaj še enkrat toliko.

Do zdaj kljub temu, da so bile kamere na krmilnih območjih praksa, lovci s tem težav niso imeli. Pravijo še, da je bila umeščena na posebej odročnem krmilnem področju za živali, kjer velja stroga prepoved gibanja za ljudi. Koliko je po gozdu takšnih kamer, ni znano, saj naj bi jih postavljali lovci sami.

Kako pa je v Sloveniji?

Jože Bogataj z urada informacijskega pooblaščenca je za Dnevnik.si povedal, da videonadzor v gozdu načeloma ni dovoljen. "Dopusten je le v primeru, da je osredotočen na omejen prostor, ki ga je treba varovati, se pravi v primeru, da gre za varovanje ljudi ali premoženja. V primeru takšnega videonadzora bi moral izvajalec omejen prostor jasno označiti ter objaviti vidna in razločna obvestila, s čimer se posameznikom jasno sporoči, da bo njihova zasebnost na tem prostoru zmanjšana. Iz obvestil bi moralo biti razvidno, da se izvaja videonadzor, naziv osebe, ki videonadzor izvaja ter telefonska številka za pridobitev informacije o tem, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki."

Pojasnil nam je, da bi bilo to dopustno v primeru predhodnih kraj na krmišču ali vrednejših stvari, ki bi si jih lahko prisvojili nepridipravi, ne pa za namen opazovanja živali in podobno. Sicer pa "informacijski pooblaščenec do sedaj še ni vodil nobenega inšpekcijskega postopka, v okviru katerega bi se ukvarjal s to problematiko," je še povedal. Vseeno pa je verjetno, da tudi v Sloveniji nekateri lovci na ta način nadzirajo krmišča.

Predpisana globa za pravno osebo ali samostojnega podjetnika je od 4.170 do 12.510 evrov, od 830 do 1.250 evrov za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika ter od 200 do 830 evrov za posameznika.

"V primeru, da se z nezakonitim videonadzorom ali prikazovanjem posnetkov občutno poseže v zasebnost posameznika, lahko takšno ravnanje pomeni tudi storitev kaznivega dejanja neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika, prizadeti posameznik pa lahko v primeru, da mu je bila nezakonitim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, od povzročitelja zahteva tudi odškodnino," se še dejali v uradu informacijskega pooblaščenca.

Na podatke Lovske zveze Slovenije še čakamo.