Nobenega dvoma ni, da za formulacijo sklepne izjave, ki jo bodo sprejeli ob koncu vrha, stojijo ZDA s predsednikom Barackom Obamo, ki potrebuje vsakršno pomoč, ki jo lahko dobi, da si zagotovi še drug štiriletni mandat v Beli hiši.

ZDA so torej države G20 uspele prepričati, da je treba poudariti potrebo po gospodarski rasti in zaposlovanju namesto varčevalnih ukrepov, kar zagovarja predvsem nemška kanclerka Angela Merkel. Ta je sicer po srečanju z Obamo še vedno vztrajala, da se mora Grčija, ki sestavlja novo vlado, držati dogovora z mednarodnimi upniki.

Sklepna izjava vrha, ki se zaključuje danes, napoveduje objavo konkretnega akcijskega načrta za več delovnih mest in več rasti ter obenem tudi odgovorno proračunsko porabo, vendar podrobnosti načrta za zdaj ostajajo neznane.

Predsednik ZDA Barack Obama v ponedeljek ni napovedal nobene nove finančne pomoči ZDA za boj proti evropski dolžniški krizi, je pa zagotovil, da bo preprečil povišanje davkov in znižanje proračunske porabe, ki čakata ZDA v skladu z zakonom konec letošnjega leta.

Kako mu bo to uspelo, Obama ni razložil. Njegovi demokrati zavračajo podaljšanje davčnih olajšav za premožne Američane, opozicijski republikanci pa so proti povišanju davkov za vse in za zmanjšanje porabe.

Njihov denar, njihova pravila

Mednarodni denarni sklad (IMF) je v ponedeljek sporočil, da Evropa ne bo sposobna rešiti krize brez osredotočenja na politike, ki spodbujajo gospodarsko rast in zaposlovanje. IMF Evropi priporoča, naj olajša najemanje in odpuščanje delavcev, poenostavi finančne regulacije in olajša selitev delavcev po različnih državah. Če evropske države to storijo, se Evropi po mnenju IMF v naslednjih petih letih obeta gospodarska rast po stopnji 4,5 odstotka.

Ker ZDA zaradi letošnjih volitev niso sposobne pomagati niti same sebi, kaj šele Evropi, so vskočile hitro se razvijajoče države. Rusija, Brazilija, Indija, Kitajska in Južnoafriška republika so napovedale, da bodo uresničile svoje obljube po povečanju sklada IMF za posredovanje v krizah za 430 milijard dolarjev. V zameno pa želijo reforme glede odločanja v IMF.

Več kot polovico denarja bodo sicer prispevale evropske države. Ker je evropska dolžniška kriza v središču pozornosti vrha G20, sta predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy pozvala svet k potrpežljivosti.

Zagotovila sta, da bo vrh EU konec meseca premaknil Evropo bliže globlji gospodarski in politični integraciji in bo prinesel napredek glede skupnih bančnih pravil. Rezultati morda ne bodo takojšnji, vendar je to nekaj povsem normalnega za demokratičen način odločanja, sta dejala.

Oba sta zbrane ošvrknila, da v G20 niso le demokracije, obenem pa opozorila, da so se težave, s katerimi se danes sooča Evropa, začele v Severni Ameriki. Barroso pa je bil dovolj diplomatski, da ni naravnost obsodil ZDA za krizo, ki izvira iz propadanja finančnih produktov v povezavi z nepremičninskim trgom.