Uporaba žlindre kot agregata v asfaltnih plasteh je tudi del projekta promocije recikliranja industrijskih in gradbenih odpadkov ter njihove uporabe v gradbeništvu v okviru programa Rebirth, ki ga finančno podpira Evropska unija. V Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstriji, Italiji in na Nizozemskem črno jeklarsko žlindro že dalj časa uspešno uporabljajo v najkvalitetnejših asfaltnih plasteh.

Črna žlindra za izdelavo asfalta

V Sloveniji uporaba črne jeklarske žlindre ni tuja, vendar jo v praksi redno uporabljata le ajdovsko Primorje in njegovo hčerinsko podjetje Cestno podjetje Gorica. "Po naši zakonodaji je pri izdelavi asfalta obvezna uporaba kamenega agregata. Na nekaterih območjih pa lahko kot zamenjavo za naravne materiale kot dodatek asfaltu uporabljamo tudi črno jeklarsko žlindro. In takšen odsek je skozi Baško grapo, kjer smo napravili pravo testno polje. Za 900 metrov dolg odsek bomo porabili okoli 300 ton asfalta z dodatkom črne jeklarske žlindre," je povedal Zvonko Cotič iz Primorja. Črno žlindro uvažajo iz Hrvaške, Avstrije in Italije, seveda pa ostaja tudi kot "odpadek" v jeseniškem Acroniju.

Prevladujejo gradbeni odpadki

V Sloveniji vsako leto nastane od šest do sedem milijonov ton odpadkov. Več kot polovica vseh odpadkov prihaja iz gradbeništva in termičnih procesov. Gradbeni odpadki z azbestom pa največkrat končajo na odlagališčih, ki vedno ne ustrezajo varnosti. Zanimivo je, da uvozimo šest odstotkov gradbenih odpadkov, predvsem železa, jekla, aluminija in stekla, izvozimo pa jih manj kot odstotek, največ kovin in nekaj materiala, ki vsebuje tudi azbest.

Program Rebirth za predelavo odpadkov

Splošni cilj projekta Rebirth je prispevati k višji stopnji recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov ter njihovi povečani uporabi v gradbeništvu. "Slovenija ima podobno kot Evropska skupnost zavezujoči cilj 70-odstotne ponovne uporabe, recikliranja in materialne predelave gradbenih odpadkov do leta 2020. Zavrženi obremenjujejo okolje, pravilno selekcionirani in predelani pa lahko ponovno postanejo gradbeni material na področju visokih in nizkih gradenj. Povsem enako velja za številne druge nenevarne industrijske odpadke, denimo za jeklarske žlindre, ki jih je od teh odpadkov količinsko največ. Primeri iz tujine kažejo, da nekatere razvite države že dolgo uspešno uporabljajo navedene odpadke kot vir surovin," pravi dr. Alenka Mauko, koordinatorka projekta Rebirth, ki dodaja, da so gradbeni in industrijski odpadki kakovosten nadomestek naravnih materialov, ki jih uporabljamo pri gradnji in imajo v primerjavi z naravnimi lahko celo boljše lastnosti. S povečanim recikliranjem gradbenih odpadkov bi obrnili tudi trend nelegalnega odlaganja gradbenih odpadkov v naravnem okolju. Prav uporaba črne jeklarske žlindre je dober primer, kako lahko industrijski odpadek izgubi negativni predznak in postane uporaben vir surovin.