Celotna situacija je spodbujala občutke nemoči. Po njegovem prihodu leta 2009 so v hišo prišli tudi umetniški vodje, najprej Irek Mukhamedov in Christophe Capacci, po odhodu slednjega pa Milivoj Šurbek. Ekipa je imela veliko načrtov, napovedali so nove projekte, pa so jih potem odpovedali. Stanje je zahtevalo organizacijske spremembe, reorganizacijo samega dela in kadrov, kar še vedno poteka, premostiti je bilo treba velike finančne probleme iz preteklih let, pojavili so se problemi na gradbeniškem področju in posledično s podjetji SCT in Vegrad ter vsemi kalvarijami podizvajalcev, ki so delali na prenovi stavbe. Za koga brezglavo, a zavestno, kot pravi Bervar, so potem izvedli "spontano vselitev" v hišo. "Rekli smo, da se bomo pač vselili, pa naj to stane, kolikor hoče! Enostavno smo potrebovali hišo."

Vodja opernega dela Milivoj Šurbek je čas brezdomstva označil za čudež - da se namreč hiša ni sesula in ansambel ni razpadel, vodja baleta Irek Mukhamedov in z njim baletni ansambel pa je to razumel le še kot dodatni impulz, da je treba delati še več, tudi premiere, in predvsem držati disciplino. "Ansambel se je že učvrstil, to kažejo predstave, vidijo se delovni rezultati in uspehi," zdaj poudarja Šurbek. Direktor Bervar je zato še bolj prepričan, da je bila njihova odločitev v teh kriznih časih pravilna: v novi sezoni so napovedali šest novih premier (štiri operne in dve baletni), številne ponovitve iz prejšnjih sezon ter koncertne izvedbe. Pravijo tudi, da bo šele zdaj delo steklo normalno. Dober pokazatelj je ta, da so prvič po šestih letih sploh lahko napovedali točen datum premier.

Ta hip pri njih poteka notranja in zunanja revizija, ob čemer je direktor zagotovil, da so računovodski izkazi zagotovo korektni, in kljub finančnim problemom naj bi leto 2011 zaključili z 209.895 evri v dobro. Zadovoljni pa niso le poslovno, ampak tudi umetniško, predvsem so ponosni na operni predstavi Rusalka in Črne maske, na baletnem področju pa na Bajadero, za katero so skupaj z mariborskim baletom prejeli strokovno baletno nagrado, ter Giselle in Silfido. Svojim obiskovalcem obljubljajo, da bodo upoštevali vse njihove pripombe in v kratkem odpravili tehnične pomanjkljivosti v stavbi.

V Wagnerjevem in Verdijevem letu

V Operi pravijo, da že imajo pripravljene vse ideje za leto 2013, ko bodo praznovali tudi 120-letnico operno-baletne hiše. Povabili bodo nove sodelavce, sproti bodo reševali kadrovske pomanjkljivosti. Svoje priložnosti vidijo tudi skozi mednarodne povezave in promocijo, ponovno vzpostavljajo stike, ki so pred leti že bili, recimo z našimi zamejci pa sosednjimi državami Avstrijo, Italijo in Hrvaško.

Ljubljanska Opera ponovno vstopa v vsakoletne velike koprodukcije s Cankarjevim domom, kar je v zadnjih nekaj letih zamrlo; za januar 2013 napovedujejo Wagnerjevo opero Leteči Holandec. S tem se bodo v Wagnerjevem letu poklonili skladateljevi obletnici rojstva, naši gledalci pa bodo po mnogih letih končno dočakali eno od del tega velikega romantičnega skladatelja. "Da gre za koprodukcijo s Cankarjevim domom, je koristno za samo kakovost izvedbe in za poslušalce, ki se bodo lahko selili iz domače hiše na velik spektakel v Cankarjev dom in nazaj," pravi Šurbek. Povabili so dva dirigenta, tujega Aleksandra Markoviča in domačega Igorja Švaro, in tudi zasedba bo dvojna, iz tujine in iz domačega ansambla. Vlogo Sente bosta peli Maida Hundeling in Rebeka Radovan, Holandec bo Andrey Maslakov, zagotovo bo sodeloval Robert Vrčon.

Že čez nekaj dni, 27. junija, pa se bo na Festivalu Ljubljana zgodila praizvedba nove slovenske opere Ljubezen Kapital skladatelja Janija Goloba ter libretista in režiserja Vinka Möderndorferja. Premiera v matični hiši bo potem v jeseni. "To je delo preizkušenega opernega skladatelja, ki ve, kaj hoče in kaj se od njega pričakuje, kaj torej pričakuje občinstvo in kaj pevci. Ob njem smo izbrali vrhunsko zasedbo in prekaljene umetnike," pravi Šurbek. Večer Stravinskega bo sicer baletna premiera, bo pa to tudi operno-baletna simbioza, kjer ob baletnikih sodelujejo še celoten zbor in pevci solisti.

Tretja operna premiera bo marca 2013, legendarni Foersterjev Gorenjski slavček. Šurbek je prepričan, da bo gledalcem všeč in bo zadovoljila potrebe tudi po nekoliko lahkotnejšem, operetnem žanru. Premiera bo sovpadla z otvoritvijo Slovenskih glasbenih dnevov, režijo pa so zaupali Vitu Tauferju. Četrta premiera bo baročna opera Amadis de Gaule Johanna Christiana Bacha. To je koprodukcija ljubljanske Opere s Plazzetto Bru Zane iz Benetk, Kraljevo opero iz Versaillesa in Nacionalnim gledališčem Opera Comique iz Pariza. Leto 2013 je poleg Wagnerja tudi Verdijevo leto, zato bodo ponavljali tudi Nabucca, Traviato in na novo osvežili Rigoletta. Koncertno bodo izvedli tudi Verdijev Requiem. Na repertoarju bodo obudili še dve Puccinijevi operi, La Boheme in Manon Lescaut.

Stravinski in Čajkovski po baletno

Baletna sezona bo imela dve premieri in očitno bo imel baletni ansambel veliko dela tudi ob prireditvah 120. obletnice operno-baletne hiše, saj je Irek Mukhamedov namignil, da jim vse to vliva dodatno energijo in vznemirjenje. Prva baletna premiera bo že konec septembra, to bo baletni Večer Stravinskega. Prihodnje leto bo namreč minilo 130 let od rojstva skladatelja Igorja Stravinskega. Večer bo sestavljen iz koreografij Jiržija Kyliana, Georgea Balanchina ter hišne balerine Kristine Aleksove, ki tokrat dobiva koreografsko priložnost. Njen balet nosi naslov Otroci.

Druga premiera bo Trnuljčica, ki jo bodo izvedli aprila prihodnje leto in tako k Hrestaču v repertoar dodali še en balet na glasbo Čajkovskega. "Pravzaprav sem se za Trnuljčico odločil zaradi uspešnega baleta Giselle, kajti ansambel mora delati tudi klasične balete." Veliko bo tudi baletnih ponovitev iz prejšnjih sezon: Giselle, Silfida, Hrestač, Romeo in Julija, Vidnonevidno, Kdo je najmočnejši... Baletni plesalci bodo sodelovali v vseh opernih predstavah.

Operna hiša v novi sezoni obljublja sodelovanje še z drugimi glasbenimi in neglasbenimi ustanovami: z Glasbeno mladino Slovenije, Glasbeno mladino ljubljansko, Glasbeno matico, Društvom baletnih umetnikov Slovenije, Društvom slovenskih skladateljev, dogovori potekajo z wagnerjanskim društvom, turističnimi agencijami... Želijo postati nekakšna stična kulturna točka, posebej ob jubileju hiše. Kot osrednja dogodka napovedujejo dva koncerta, kjer bi radi pokazali, kaj njihova hiša zmore, tudi v tehničnem smislu.