Ponedeljek, 11. junija: Pomagam podjetnikom in se počutim kot podjetnica

Svojo karierno pot sem začela HERMES SoftLabu s podjetnikom, ki sem ga resnično spoštovala. Dobro se spominjam njegove vizije in zanosa, s katerim smo delali vsi, ker smo verjeli v zgodbo. Nič ni bolj spodbudnega kot pozitivna energija v hitro rastočem podjetju. Skozi zgodbo SoftLaba sem si nabrala ogromno znanja in izkušenj, ki ga lahko prenašam na mlade generacije podjetnikov, da ne ponavljajo istih napak, kot smo jih naredili v SoftLabu, zbiranje in povezovanje vseh, ki imajo te neprecenljive konkretne izkušnje in znanje, pa je postalo moje poslanstvo, ki ga zadnja leta uresničujem znotraj CEED.

Torek, 12. junija: Med gazelami in startupi

Že četrto leto zapored sem v metodološki komisiji za izbor slovenske gazele, ki se začne v tem času s selekcijo kandidatov. Dnevnikov izbor najboljših med hitro rastočimi se mi zdi zelo pomemben projekt. Za stabilno gospodarstvo je namreč pomembno, da imaš pravo strukturo podjetij: dovolj zagonskih podjetij kot tudi dovolj gazel, ki uspejo narediti preboj v večje podjetje. Zato moramo v Sloveniji poskrbeti ne samo za startupe in velika podjetja, temveč omogočiti konkurenčno okolje za razvoj prebojnih podjetij. Tu je tudi poslanstvo CEED, ki želi pomagati hitro rastočim podjetjem, da se znotraj našega okolja lahko povezujejo v Sloveniji, mednarodno in s kapitalom, kot da se tudi učijo od gazel.

Sreda, 13. junija: Kje se začne podjetniška družba

Od treh naprej je bil moj urnik rezerviran za Seedcamp po Seedcampu. Dogodek je nastal zelo spontano v soboto in že v nedeljo je bilo več kot 120 prijavljenih. Polna dvorana je dokaz, da se v Sloveniji razvija aktivna startup skupnost. Prav je, da se spodbuja zagonska podjetja, a hkrati se je potrebno zavedati, da je podjetniško življenje trdo delo in tveganje. Hitra formula za uspeh ne obstaja. Dobra ideja se ne porodi v nekem trenutku, kot si radi predstavljamo, ampak se ideja razvija in gradi, in ta proces se nikoli konča.

Ob vsem tem ni nujno, da ti bo uspelo. Velik delež start-upov namreč propade. Tudi na tem srečanju smo se pogovarjali o kulturnem konfliktu, ki ga imamo v Sloveniji, ki ovira našo podjetnost. Kot družba si namreč želimo spodbujati podjetništvo, a ne sprejemamo neuspeha. A neuspeh je del podjetništva.

Kadarkoli se dotaknemo te teme, se vedno omeni tudi lani decembra predlagani zakon, ki podjetniku, kateremu podjetje bi šlo v stečaj, 10 let preprečuje ustanovitev novega podjetja. Včasih imam občutek, da ko govorimo o spodbujanju podjetništva v Sloveniji, v resnici niti ne vemo, kaj podjetništvo res pomeni. Če si resnično želimo spodbujati podjetniško družbo, moramo pogledati globoko v korenine naše družbe.

Četrtek, 14. junija: Potrebujemo zgodbe o uspehu!

Danes se je dan začel zelo dobro. Imeli smo namreč sestanek s prvo srednjo šolo, s katero bomo sodelovali pri projektu, ki ga izvajamo skupaj z British Councilom in partnerji iz osmih evropskih držav. Gre za projekt, kjer želimo prispevati k razvoju podjetnosti pri dijakih in študentih, s posebnim poudarkom na področju kreativnih industrij. CEED so povabili k sodelovanju, ker so v našem modelu izvedbe programov prepoznali zanimiv model, ki omogoča zelo dobro povezovanje teorije s prakso, skupinskega dela z individualnim. Vsi naši programi vključujejo delavnice, mentorstvo, učenje iz drugih praks in povezovanje. Model, ki deluje odlično za podjetnike, bomo zdaj prenesli na mlade.

Petek, 15. junija: Priprave na Washington

Jutro začnem s sestankom z mentorico v naših programih Mario Anselmi, ki je podjetje Bisnode v zadnjih letih popeljala iz mikro v zelo uspešno srednje veliko podjetje, ki deluje tudi regijsko. Bisnodov moto je "passion for business" (strast za posel), kulturo vodenja in upravljanja podjetij želijo postaviti na višjo raven, kar sovpada s poslanstvom CEED.

Popoldne pa sem se že začela pripravljati na pot v Washington, kjer bom imela čez en teden sestanek direktorjev in zagovor letnega plana. V zadnjih šestih letih je CEED vsako leto rasel. Z vsakim letom pa je odgovornost, da zadržiš kvaliteto in rast, večja.

Sobota, 16. junija: Dan za šport

Jupi! Danes je sobota. Najlepši dan v tednu, v katerem se res popolnoma posvetim otrokom in družini. Kot veliko naših sobot je tudi ta posvečena nogometu, ki je zelo pomemben v našem družinskem življenju. Že ob 10. uri ima starejši sin zadnjo nogometno tekmo v letošnji sezoni. Klubu se je letos pridružil tudi moj mlajši sin. Nisem mogla verjeti, ko sem opazila, da trener zato, da poda navodila otrokom, poklekne in se na ta način spusti na raven otroka, kot tudi doseže, da ga res zbrano posluša. Pedagoški pristop, ki ga v šolah nikoli ne vidim. Najbolj, kar me veseli, je, da kljub temu, da imajo drugačen, veliko manj agresiven pristop k trenažnemu procesu, so v vseh ligah med prvimi tremi na lestvici. To dokazuje, da se lahko dela tudi drugače!

Nedelja, 17. junija: Še vedno drvim

Dopoldne se sicer odpravimo v Šentvid, kjer nečaka stara 6 in 8 let, opravljata izpite za pridobitev novega pasu v karateju. Vemo, kako je vsaka spodbuda pomembna in zato se z veseljem odpravimo navijat.

Nov teden bo še bolj intenziven, kot je bil minuli. Pripraviti moram finančni načrt, potegniti naprej več projektov, opraviti individualne intervjuje z zaposlenimi, hkrati pa me ponovno čaka ogromno zasebnih opravkov, tudi registracija avtomobila. In konec šole. Zadnjič me je kolegica vprašala, kako sem in če imam kaj več časa. Odgovorila sem, da sem odlično, da imam sicer urnik zelo zaseden in še vedno "drvim 200 na uro", a vidim luč na koncu tunela, saj mi vse bolj uspeva usklajevati službo in družino. Nasmejala se je in pripomnila, da sem to govorila že pred nekaj leti.