Slovenski kapitalski in finančni trg za zagotovitev likvidnosti nujno potrebuje ukrepe, ki bi spodbujali dolgoročno varčevanje, so se strinjali udeleženci Finančne konference 2012, ki je pred mesecem dni potekala v Portorožu.

Ključna za spodbujanje dolgoročnega varčevanja bi bila po mnenju člana uprave Raiffeisen banke Gvida Jemenška pokojninska reforma. Dolgoročnega varčevanja, ki bi zagotavljalo minimalno likvidnost na finančnem trgu, v Sloveniji po njegovem sicer nikoli nismo spodbujali.

"Večina bank ima povprečno ročnost depozitov manj kot leto dni, po drugi strani pa financiramo hipotekarna posojila z ročnostjo 25 in 30 let," je izpostavil Jemenšek in opozoril tudi na trenutno zmedo glede različnega obdavčenja različnih varčevalnih produktov, kar vlagatelje odvrača od investiranja. Prav tako je po njegovem mnenju stranke težko prepričati, naj ob sedanjih visokih obrestnih merah za depozite tvegajo in preusmerijo svoje prihranke na kapitalski trg.

Da dolgoročnega varčevanja, "brez katerega je težko graditi stabilen finančen sistem", v Sloveniji tako rekoč ni, se je strinjal tudi član upravnega odbora skupine KD Group Draško Veselinovič. Banke so v Sloveniji vezane predvsem na tuje kreditne linije in tuj kapital, je poudaril in izrazil upanje, da bo vlada predlog o uvedbi pokojninskih računov vključila v drugi, razvojni paket reform.

Med predlogi za spodbujanje razvoja trga kapitala je Veselinovič navedel strogo regulativo in aktivnejše pokojninske sklade. Kot je še opozoril, je vozel, v katerem se je znašel kapitalski trg, v krizi težko presekati oziroma bi ga bilo treba presekati pred krizo. Glede odprodaje državnega premoženja pa je Veselinovič opozoril, da bomo morali zato, da bomo polnili proračun, prodajati "v letu, ki bo verjetno najslabše vse od osamosvojitve naprej".

Pokojninska in zdravstvena reforma sta po mnenju predsednika uprave Zavarovalnice Triglav Matjaža Rakovca sicer edini priložnosti za zavarovalnice na domačem trgu. V Sloveniji se bo zavarovalniški trg po njegovi oceni v prihodnosti še skrčil, priložnost pa Triglav vidi predvsem v trgu južnega Balkana, so zapisali na Slovenski tiskovni agenciji (STA).

Usmerjenost v tuje trge in diverzifikacijo je kot cilj za prihodnost navedel tudi predsednik uprave Pozavarovalnice Sava Zvonko Ivanušič.

Izvršni direktor Skupine Alta Aleš Škerlak je kot potencial za prihodnost navedel predvsem vlaganje v vzajemne sklade. V Sloveniji je trenutno razmerje med varčevanjem v vzajemnih skladih in depozitih ena proti osem, kar je bistveno manj kot v tujini, je poudaril.

Glede prodaje državnega premoženja bi država po njegovem mnenju morala določiti, v katerih podjetjih ima strateški interes, in tam ohraniti večinski delež, drugo pa v celoti prodati. Prodajati naj začne pri dobro poslujočih podjetjih. Kot pozitivno poslujočo družbo je Škerlak navedel Zavarovalnico Triglav, težko pa bo po njegovi oceni privabiti kakršnegakoli strateškega partnerja v banke.