Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je v državi od 450 do 550 medvedov. Na območju TNP je bil medved nazadnje opažen konec maja na območju Pokljuke ter prve dni junija v okolici Koprivnika in Jelja, kjer je razdejal čebelnjak, so sporočili iz javnega zavoda TNP.
Za rjavega medveda je TNP naravna selitvena pot iz osrednjega življenjskega območja Dinaridov proti severu in severozahodu v smeri proti Avstriji in Italiji. Rjavi medved je na območju parka bolj ali manj stalno prisoten na območju Vrsnika in Lepene, v Bohinju in na Pokljuki.
Življenjsko okolje samic rjavega medveda je veliko do 10.000 hektarov, samci pa uporabljajo do nekajkrat večje območje. Za svoje življenje potrebujejo prostrane gozdove, saj lahko na dan oziroma ponoči prehodijo tudi do nekaj deset kilometrov.
Napadi so zelo redki, ne pa izključeni
Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki, vendar za to obstaja možnost. Do napada navadno pride, kadar človek medveda preseneti in se znajde v njegovi neposredni bližini, zato nima časa za umik.
V TNP so zaradi varnosti in osveščanja obiskovalcev na nekaterih območjih nameščene opozorilne tablice, ki opozarjajo na prisotnost rjavega medveda. Obiskovalce opozarjajo, da se držijo označenih poti, da se predhodno seznanijo z življenjskimi navadami rjavega medveda, prilagodijo svoje obnašanje možni prisotnosti in srečanju z medvedom ter da dosledno upoštevajo navodila oziroma priporočila strokovnjakov glede sprejemljivih ravnanj v naravnem okolju.
Rjavi medvedi tehtajo od 100 do več kot 200 kilogramov. So vsejedi, na njihovem jedilniku pa prevladuje hrana rastlinskega izvora, hrana živalskega izvora predstavlja le od 15 do 30 odstotkov njihove prehrane in vključuje predvsem mrhovino. Rjavi medved je zaradi ogroženosti strogo zavarovan z domačimi predpisi, mednarodnimi naravovarstvenimi sporazumi in skupno evropsko zakonodajo na področju ohranjanja narave.