Zgodovina podržavljanja sega šest let nazaj, ko je takratno ministrstvo za šolstvo in šport pod vodstvom ministra Zvera zavzelo Fundacijo za šport.

Začelo se je z očitki, da se fundacija izmika nadzoru ministrstva za šolstvo in šport, in nadaljevalo s prispevki izbornih novinarjev, ki so namigovali na domnevne nepravilnosti in nečednosti, ki naj bi se dogajale v Fundaciji za šport, za spremljavo pa so predstavniki ministrstva še vseskozi ponavljali, da naj bi fundacija delovala nezakonito.

Medresorska delovna skupina vlade, ki jo je takrat vodil mag. Drago Balent, naj bi v enem mesecu naredila analizo razmer, začrtala strategijo in predlagala spremembe zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Tako je pisalo v sklepu vlade. Od vseh opisanih nalog je po mesecu dni skupina zmogla predlagati zgolj spremembo sestave sveta. Predlagane spremembe, ki so sprva povsem izključevale Olimpijski komite, so bile nekoliko omiljene, vrata politiki so se odprla, mag. Drago Balent pa je bil za aktivno vlogo pri političnem zavzetju Fundacije za šport nagrajen z mestom direktorja fundacije.

Sedanje spremembe zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, ki naj bi bile sprejete v državnem zboru po hitrem postopku, so nadaljevanje pred šestimi leti začetega procesa podržavljanja fundacije. Če bo predlog uspel, bo kmalu sledila tretja, tj. finalna faza, ki bo fundacijo preprosto ukinila.

Civilna družba je urejanje zadev v športu dokaj dobro vodila v fundaciji dva mandata, tj. deset let. Ko je vanjo vstopila politika, se je hitro pokazalo, kako si slovenska politika predstavlja urejanje športa. Nazorno ilustracijo plenilske logike pokaže primerjava revizij poslovanja fundacije v letih 2007 in 2010, ki ju je opravilo računsko sodišče.

Enega od kredibilnih dokazov za nujnost posega politike v ustroj Fundacije za šport naj bi predstavljala revizija računskega sodišča za leto 2007. Novoustoličeni direktor fundacije, mag. Drago Balent, je namreč verjel, da bodo revizorji sledili njegovim izmišljotinam in napihnjenim zgodbam. Ko je spoznal, da izsledki revizije ne gredo v "pravo" smer, je odpovedal gostoljubje revizorjem računskega sodišča in ni hotel več sodelovati pri nadaljnjih aktivnostih.

Toda kaj, ko se kakšna stvar včasih vrne kot bumerang.

Računsko sodišče je z enakimi vatli kot leta 2007 premerilo poslovanje fundacije tudi v letu 2010. In kaj pokaže primerjava obeh revizij? Za leto 2007, ko je fundacijo še obvladovala civilna družba, je računsko sodišče izreklo mnenje s pridržkom in ugotovilo za 124.390 evrov nepravilnosti. Pri pregledu poslovanja Fundacije za šport v letu 2010, ki jo je takrat že povsem obvladovala politika, pa je računsko sodišče izreklo negativno mnenje in ugotovilo za 3,892.671 evrov nepravilnosti. Ali povedano drugače: 28 odstotkov vsega denarja je fundacija v letu 2010 napačno razdelila!

Na možnosti takih posledic smo leta 2006 mnogi opozarjali še pred sprejetjem sprememb zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Nove spremembe, ki naj bi jih državni zbor sprejel po hitrem postopku ta mesec, dosledno nadaljujejo pred šestimi leti zastavljen koncept podržavljanja Fundacije za šport. Zavoljo tega kaže komentirati najbolj kričeče primere iz revizije poslovanja fundacije za leto 2010, ki zgovorno kažejo, kako si politika predstavlja razdeljevanje denarja za športne programe.

1. Nekdaj pregledno in z modeli podkrepljeno vrednotenje programov, ki je vsem zagotavljalo nepristransko ocenjevanje, je na nekaterih področjih zamenjal sistem, kjer imata pomembno vlogo telefon in znanstvo z vplivnimi ljudmi v fundaciji. Kot pravi revolucionarji so modele in točke preprosto zavrgli. Revizijsko poročilo suhoparno ugotavlja, da "sredstev za RR v letu 2010 v znesku 1,145.000 evrov fundacija ni razdelila v skladu s 30. členom pravilnika" ali, denimo, "fundacija ni izkazala, da je sredstva v znesku 240.000 evrov na programu D4 razdelila v skladu s 26. členom pravilnika". V zagovoru na to ugotovitev revizorjev mag. Drago Balent seveda ni mogel navesti, da njemu ni potreben noben model, ki bo vrednotil vloge, ker on že ve, katere vloge zaslužijo sofinanciranje. Pa je od nekod pritrosil, da je strokovna komisija vrednotila vloge po delhi metodi. Te seveda ni v nobenem pravilniku fundacije. Malo bolj poučeni vedo, da je ta metoda primerna za napovedovanje prihodnjih procesov in dogodkov, ne pa za vrednotenje vlog. Njeno bistvo je, da se na podlagi subjektivnih mnenj v več korakih oblikuje konsenz. Očitno želi direktor fundacije mag. Drago Balent v pravilniku fundacije zapisane merljive postopke zamenjati z ocenjevanjem projektov na arbitrarni način. Za to pa potrebuje politično uglašene ljudi v organih fundacije, in te prinašajo prav predlagane spremembe zakona.

2. Tam, kjer v pravilniku zapisani model vrednotenja programov ni dal zadovoljivih rezultatov za "naše projekte", je bilo treba rezultate prikrojiti, kot v primeru delitve sredstev za objekte. Tam so revizorji računskega sodišča ugotovili, da je bilo 738.800 evrov napačno razdeljenih zato, ker so v fundaciji preprosto ponaredili rezultat regijskega razvrščanja projektov.

3. Revizija poslovanja v letu 2010 je poimensko največkrat izpostavila tiste športne organizacije, ki so leta 2006 ministrstvu za šport aktivno asistirale pri napadih na Fundacijo za šport. Revizija razkriva kršitve pogodb s fundacijo in neupravičeno pripisovanje točk, da so lahko prejele sredstva. Zveste vojščake je pač treba izplačati.

4. Kronski argument nezakonitega ravnanja, ki ga je proti fundaciji leta 2006 uporabilo takratno ministrstvo za šport, je bil spor glede uporabe zakona o upravnem postopku. Z zvrhano mero sladkih besed je "dr. ZUP" (Drago Balent) javnosti zatrjeval, da bo uporaba zakona o upravnem postopku v fundaciji zagotovila stabilen vir športnim organizacijam, večjo zastopanost civilne družbe in večjo preglednost porabe. In kaj je ugotovila revizija poslovanja v letu 2010? "Fundacija je ravnala v nasprotju s 14.a členom ZLPLS v povezavi z 214. členom ZUP, ker v sklepih sveta fundacije (v aktih fundacije na prvi stopnji) in komisije za pritožbe (akti fundacije na drugi stopnji) o odločitvah glede točkovanja in dodelitve sredstev posameznim prosilcem na podlagi njihovih vlog za leto 2010 ni podrobno in jasno navedla meril za odločanje o vlogah prosilcev in obrazložila načina njihove uporabe."

Ne bom presenečen, če bodo taisti ljudje, ki so leta 2006 napadali fundacijo in ji potem zavladali, rezultate revizije njihovega poslovanja za leto 2010 uporabili kot argument za spremembe, ki se te dni potrjujejo v državnem zboru. To je mag. Drago Balent že nakazal v prvem odmevu. Ko mu revizija očita za skoraj štiri milijone evrov napačno razdeljenega denarja, on sprevrženo besediči, da so spremembe že v parlamentu, in daje vtis, da napake sploh niso hude in da zgolj papirologija ni urejena.

S predlaganimi spremembami se Fundacija za šport dokončno seli iz civilne družbe v politične vode. Kadrovanje za člane sveta fundacije bo po novem potekalo v vladnem strokovnem svetu za šport, ki so ga medtem že temeljito prečistili. Predlagatelji utemeljujejo, da bodo s tako rešitvijo imele možnost predlagati člane v svet fundacije nacionalne športne zveze, za sofinanciranje katerih je bila fundacija primarno ustanovljena. Resnici na ljubo je treba dodati, da nič od tega ni zapisano v odloku o ustanovitvi fundacije iz leta 1998.

Do leta 2006 je fundacija shajala z direktorjem, ki je to funkcijo opravljal nepoklicno. Potem so politiki ugotovili, da to ni v redu, saj da se obseg sredstev in odgovornost iz leta v leto povečujeta. Zato so fundaciji vsilili profesionalnega direktorja. Jasno, da je kriterijem za prvega profesionalnega direktorja ustrezal edino mag. Drago Balent. Po petih letih isti predlagatelji ukinjajo profesionalnega direktorja. Mag. Drago Balent ima sedaj namreč novo službo kot v.d. generalnega direktorja direktorata za šport.

Ljudska pamet na to pravi: "Kdor nima sramu, je ves svet njegov."

Andrej Brvar, Ljubljana