Ga. Darinka Klemenc, predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije, v intervjuju z naslovom Bolnik je najnižje v zdravstveni hierarhiji (Dnevnikov Objektiv, 19. maja 2012) omenja tudi izobraževanje na srednji stopnji, pri čemer pravi, da je katastrofa, ker v Sloveniji še nismo ukinili srednjih šol na področju izobraževanja v zdravstveni negi, saj so to v mnogih državah EU naredili brez težav.

Stališče, da v negovalnem timu ob bolniku ni potreben sodelavec s srednješolsko izobrazbo, nas zelo preseneča, saj je v dokumentu Strategija razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje 2011 do 2020 zapisano, da je sodelavec diplomirani medicinski sestri/diplomiranemu zdravstveniku usposobljen strokovni sodelavec, ki je izobražen na srednješolski ravni in se v skladu s poklicnimi kompetencami in aktivnostmi vključuje v izvajanje zdravstvene nege.

Program zdravstvena nega je bil v zadnjih tridesetih letih večkrat prenovljen, pri čemer se je v vseh prenovah, ki so do sedaj potekale v Sloveniji na področju zdravstvene nege, upoštevalo predloge stroke. Zadnja prenova je nastala na podlagi zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006) s ciljem, da izobraževanje v Sloveniji postane primerljivo z drugimi članicami EU. Program je sprejel Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje (UL RS št. 53/2008). Strokovni del programa je nastal na podlagi poklicnega standarda, ki so ga pripravile strokovnjakinje s področja zdravstvene nege, ki so določile, katera znanja, spretnosti in veščine mora kandidat pridobiti. Na podlagi poklicnega standarda je Center za poklicno izobraževanje RS pripravil izobraževalni program. Prva generacija se je v program vpisala 1. septembra 2008 in ga zaključuje v šolskem letu 2011/12 s pridobljenim nazivom strokovne izobrazbe srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik. Srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik izvaja zdravstveno nego v okviru kompetenc, ki izhajajo iz poklicnega standarda.

V različnih prenovah izobraževalnih programov je bil določen tudi različen naziv poklica: zdravstveni tehnik/zdravstvena tehnica, tehnik zdravstvene nege/tehnica zdravstvene nege, srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik. Nazive je vedno predlagala stroka zdravstvene nege in predloge tudi utemeljila. Prvi kandidati za naziv srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik so šolanje pričeli pred štirimi leti, pa se že pojavljajo zahteve, naj se naziv poklica spremeni. Verjamemo, da je zaradi različnih nazivov sodelavca v zdravstveni negi s srednješolsko izobrazbo precejšnja zmeda, zato bi bilo smiselno, da se stroka dogovori za naziv, ki se ne bo nenehno spreminjal. Končno ni tako pomemben sam naziv poklica kot znanja, spretnosti in veščine, ki jih oseba v času šolanja pridobi, in kompetence, ki jih kot zaposleni ima.

V Sloveniji je enajst izobraževalnih zavodov, ki izobražujejo za program zdravstvena nega na srednješolski stopnji. Nekateri zavodi izvajajo samo ta, drugi pa več različnih programov. Zavodi so razporejeni v vseh slovenskih regijah in tako pokrivajo celoten slovenski prostor, tako da nove šole niso potrebne. Večina teh zavodov je tudi dobro materialno in kadrovsko opremljena za kakovostno izvajanje izobraževalnega programa.

Drži, da imajo v Evropski uniji članice različno izobraževanje na področju zdravstvene nege, saj je to odvisno od celotne zasnove šolskega sistema, tradicije in organiziranosti socialnih partnerjev. Vsaka država pa ima pravico sistem izobraževanja prilagoditi svojim potrebam. Če bi bilo srednješolsko izobraževanje s področja zdravstvene nege v Sloveniji tako nekvalitetno in zdravstveni delavec s srednješolsko izobrazbo tako nepotreben, kot navaja ga. Klemenčeva, se najbrž mladi ne bi mogli zaposlovati v sosednjih državah, kot navaja v nadaljevanju intervjuja.

Ga. Klemenčeva omenja tudi preobremenjenost kliničnega okolja z velikim številom mladih, ki se pripravljajo na poklic v zdravstvu. Pri pripravi srednješolskega strokovnega izobraževanja program zdravstvena nega za naziv srednja medicinska sestra/srednji zdravstvenik so sodelovali tudi delodajalci. Na predlog delodajalcev je v nacionalnem kurikulu sprejeto in uvedeno praktično usposabljanje z delom, ki se izvaja v zdravstvenih in socialnih zavodih pod vodstvom mentorja. Izobraževalni zavodi imamo pripravljen načrt praktičnega izobraževanja, ki smo ga pripravili skupaj in kjer je šola izrecno upoštevala predloge delodajalcev. Praktično izobraževanje se izvaja v tistih zdravstvenih in socialnih zavodih, ki so registrirani kot učna enota in soglašajo z izvajanjem praktičnega izobraževanja.

Vsak izobraževalni zavod, ki na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport predlaga vpis novega programa zdravstvena nega, mora predhodno pridobiti soglasje zdravstvenega zavoda, da bo lahko opravljal v zavodu praktično izobraževanje. V primerih, ki so navedeni v intervjuju, so vpis programa zdravstvena nega pogojevali zdravstveni in socialni zavodi regije, kjer se izobraževalni zavod nahaja.

K sodelovanju s šolo nas vabijo predvsem socialni zavodi (domovi starejših), ker se zavedajo, kako pomembno je v državi razvijati medgeneracijsko sodelovanje, pri dijakih pa razvijati odgovornost, ustvarjalnost, pripadnost in jih vzgajati v sposobne, strpne in poštene ljudi, kar nam dopisi pohval delodajalcev našim dijakom tudi izkazujejo.

Skoraj vse srednje šole, ki izvajamo izobraževalni program zdravstvena nega, sodelujemo tudi s podobnimi šolami iz tujine (znotraj EU), pri čemer izmenjujemo primere dobre prakse in z njimi poteka tudi izmenjava dijakov (nekateri naši dijaki so na praktičnem usposabljanju pri delodajalcu v tujini).

Ves čas se oziramo k različnim državam Evropske unije, pri čemer zaradi dejstva, da imajo različne države različno izobraževanje, poberemo tisto, kar v danem trenutku ustreza našemu stališču. Navsezadnje pa bi se končno morali odločiti, kaj je v resnici dobro za nas same, in navsezadnje, kakšen zdravstveni in negovalni tim si želimo ob svojih bolnikih.

Marija Verbič, ravnateljica Srednje zdravstvene šole Ljubljana, predsednica Skupnosti srednjih zdravstvenih šol Slovenije