Kako se družbena odgovornost vašega podjetja izkazuje v odnosu do zaposlenih in kako v odnosu do drugih deležnikov – partnerjev in lastnikov?


Družbena odgovornost Infotehne se najbolj jasno manifestira skozi odnos do zaposlenih: tem ponujamo šte vilne ugodnosti, imamo polni cer tifikat Družini prijazno podjetje, v zadnjih dveh letih pa se intenzivno posvečamo osmišljanju dolgoročne vloge posmeznika v podjetju. V pre teklosti smo se osredotočali pred vsem na prijetni plati in malodane pozabili na pomen vizije – to je tako kot bi zgradili hišo z res lepo in trajno streho, ob tem pa pozabili na zidove.
V podjetju imamo svoje športno društvo in klub kulture, v okviru ka terih se lahko zaposleni in naši naj dražji brezplačno udeležujemo špor tnih in kulturnih aktivnosti, vsi ima mo pravico do enega dne dodatnega plačanega dopusta za udejstvovanje v družbeno odgovornih aktivnostih, dodaten dopust dobimo tudi tedaj, ko otroke prvič peljemo v vrtec in šolo, in tako naprej. A ugodnosti niso vse, zaposleni biti moramo zavzeti in mo tivirani, zadovoljstvo ni dovolj. Danes je zato naš cilj zavzet posameznik in na skupnih ciljih ter viziji temelječ odnos med podjetjem in zaposle nim.

Ali sodelujete tudi z družbeno neodgovornimi partnerji, kupci, dobavitelji? Ali menite, da je družbeno neodgovorno ravnanje podjetja sploh možno na dolgi rok?


Naši kupci so farmacevtska podjetja, ki si spodrsljajev ne morejo privoščiti, enako pa velja tudi za vse njihove dobavitelje. Družbena odgovornost pri nas izvira iz nas samih, a četudi bi ne bilo tako, bi nas k temu prisilil trg, kupci in konkurenca.


Večkrat slišim pomislek, da je druž bena odgovornost draga in da sama po sebi ne prinaša uspeha. Njeno udejanjanje samo res ne prinaša us peha, s tem se strinjam, menim pa, da je od odgovornosti bistveno dražja njena skrajna alternativa, torej ne odgovornost. Oportunitetni stroški, ki izhajajo iz z neodgovornim ravna njem povezanih tveganj, so izredno visoki in podjetja, ki želimo obstati na dolgi rok, si jih preprosto ne moremo privoščiti. Sodelovati s kom dvomlj ivega slovesa bi bilo za nas preveč tvegano.

Zakaj je pomembno odgovorno ravnanje podjetja do lokalne skupnosti in kako uresničujete to odgovornost?


Del uspeha, ki ga dosegamo, želimo prenesti na skupnost, v kateri de lujemo. Radi bi, da raste skupaj z nami, obenem pa si želimo, da bi okolica vzgajala kadre, ki jih bomo nekoč potrebovali. Pomagamo pa ji na različne načine, najbolj zaželena sta sponzoriranje in doniranje. Ob tem smo nekoliko idealistični – ne verjamemo namreč, da lahko ena sama finančna injekcija spremeni svet, zato se z organizacijami po vezujemo dolgoročno in radi kakšno reč z njimi postorimo tudi sami. Do nacije so eden izmed sestavnih, a ne najpomembnejši delov odnosa do skupnosti, saj je pozitiven učinek do brega dela večji, če se ob tem malce spotiš. Takšno delo ima večje ter bolj daljnosežne posledice kot pa darilo v obliki denarja.


V skupnost zato vlagamo tudi sami sebe – čistimo Slovenijo, darujemo kri, zbiramo igrače za otroke v bol nišnici, predvsem pa delujemo stra teško. Z dijaki novomeške gimnazije in srednje ekonomske šole se tako pogovarjamo o študiju informatike in podjetništvu, številnim študentom pomagamo pri diplomskih in semi narskih nalogah, na Fakulteti za in formacijske študije imamo občasno vaje in smo člani njihovega uprav nega odbora, smo tudi mentorji v okviru organizacije CEED za mlade podjetnike, člani slovenskega Stra teškega sveta za mala podjetja in tako naprej.

Menite, da slovenska vlada prepoznava pomen korporativne družbene odgovornosti in da je sama dovolj dober zgled državljanom?


Na načelni ravni vsekakor. Tudi nekaj iniciativ je bilo. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je večkrat sofinanciralo implementacijo certi fikata družini prijazno podjetje. Kon kretne pomoči v obliki olajšav pa žal ni. Infotehna denimo staršem ob roj stvu otroka pripravi finančno darilo. S tem želi nekoliko omiliti njihovo fi nančno breme, vendar pa morajo zaposleni plačati boniteto, podjetje pa davke in prispevke. Odgovorna podjetja imamo višje stroške, drži pa, da imamo tudi boljše kadre. Država bi lahko tovrsten odnos do zaposlenih prek olajšav vendarle spodbudila tudi v podjetjih, ki se zdaj zaradi res vi sokih stroškov za takšno podporo ne odločajo.