Ta je namreč pred dnevi v mnenju, ki ga je spisala v povezavi z vladnim dajanjem navodil AUKN, poudarila, da ima glavno besedo pri oblikovanju predlogov za skupščine delničarjev še vedno agencija. Slednja mora tako po oceni vladne službe za zakonodajo pred tem pridobiti soglasje vlade, ki lahko pri odločanju o tem oblikuje tudi lastne predloge. A te "agencija kot samostojen in neodvisen državni organ (...), ki odgovarja državnemu zboru, lahko ali pa tudi ne upošteva". V vsakem primeru pa mora AUKN za svoje predloge pridobiti soglasje, so še poudarili v službi za zakonodajo, ki jo vodi Ksenija Mihovar Globokar.
Bo spopad za Telekom odločil Stojan Zdolšek?
Mnenje vladne službe ima pomembne razsežnosti. Pod vprašaj namreč postavlja zakonitost zadnjih imenovanj novih članov nadzornih svetov v nekaterih družbah, kjer je edini ali največji lastnik država, in je v popolnem nasprotju z nedavnim zatrjevanjem finančnega ministrstva, ki ga vodi Janez Šušteršič, da so bili nadzorniki teh družb imenovani v skladu z zakonodajo. V zakonskem "vakuumu" so tako zdaj tudi uradno vse kadrovske zamenjave, ki jih je agencija izpeljala po neposrednem navodilu vlade: imenovanje devetih novih nadzornikov NKBM, o katerih na AUKN po lastnem javnem priznanju pred odločanjem "niso vedeli ničesar", štirih novih nadzornikov Darsa, katerih imena je AUKN na mizo prejela uro pred skupščino družbe, in Mateje Božič v nadzorni svet Petrola, ki je tja po navodilu vlade prišla na uradni predlog Soda. Enako velja za zahtevo za predčasni odpoklic nadzornikov Zavarovalnice Triglav, ki jo je na skupščini deloma preprečila kar sama agencija.
Onkraj roba zakonitosti je zelo verjetno tudi predlog za imenovanje novih nadzornikov Telekoma, s katerimi je vlada želela razširiti dnevni red prihajajoče skupščine. Umik tega predloga z dnevnega reda je AUKN včeraj tudi uradno zahteval od uprave Telekoma, kar je utemeljila prav z mnenjem vladne službe. Tega sicer Telekom včeraj ni objavil na spletnem portalu Ljubljanske borze, ampak je objavil le dopis agencije. "Z objavo dopisa smo v celoti zadostili zahtevam po obveščanju javnosti o vseh tistih informacijah, ki bi lahko pomembno vplivale na gibanje tečaja vrednosti delnice," so pojasnili v Telekomu. Zadnjo besedo o tem, ali bo skupščina Telekoma odločala o novih nadzornikih, bo tako imel njen predsednik, za katerega je uprava z Ivico Kranjčevićem na čelu predlagala Stojana Zdolška.
Vladni "obvod" AUKN obstal v blatu nezakonitosti
Mnenje službe za zakonodajo, pod katero se je podpisala njena direktorica Ksenija Mihovar Globokar, odpira še dve pomembni pravni vprašanji. Prvič, ali v aktualni zakonodaji sploh obstaja jasna meja pristojnosti med AUKN in vlado pri odločanju o vsebini predlogov za skupščino? Odgovoru na to vprašanje so se v vladni službi za zakonodajo bolj ali manj izognili. Zapisali so, da mora AUKN v vsakem primeru za svoje predloge pridobiti soglasje. Dodali so še, da so vlada, ministrstva in AUKN "ob trenutno veljavnem zakonu ob medsebojnem upoštevanju pristojnosti zavezani k usklajevanju svojega delovanja pri pripravi odločitev".
Medtem ko so v službi pritrdili stališču agencije, da mora predsednik uprave določene družbe v skupščinsko gradivo nujno vključiti "tisto voljo, ki jo je oblikovala uprava agencije", obenem ni pritrdila stališču AUKN, da se ta z vlado o predlogih ni dolžna usklajevati. Ravno nasprotno, če zaradi "blokade" med vlado in AUKN država na skupščini katere od družb celo ne bi glasovala, bi to po oceni vladne službe pomenilo "škodljivo in nedopustno" vsebinsko kršitev zakona o upravljanju kapitalskih naložb države. Kljub temu velja poudariti, da zakonodajna služba v nobenem delu svojega mnenja ni pritrdila praksi vlade, ki je AUKN v zadnjih mesecih skušala izkoristiti za formalno pokrivanje politično pogojenih kadrovskih zamenjav.
Delničarji bi lahko "vladne" predloge tudi izpodbijali
Drugo vprašanje je, ali lahko denimo delničarji NKBM sklepe o imenovanju nadzornikov, ki jih država ni predlagala v skladu z zakonom, celo izpodbijajo. Pravniki si o tem niso enotni. "Po zakonu o gospodarskih družbah se skupščinski sklep lahko izpodbija v dveh primerih: če je vsebina v nasprotju z zakonom in statutom ali če je pri samem sprejetju sklepa kršen zakon in statut, kar se nanaša na proceduro, torej tudi na napake v fazi predloga. Takšen sklep bi lahko bil izpodbojen, če bi delničarji izpodbijanje napovedali na skupščini," meni odvetnik Vladimir Bilić.
Drugače zatrjuje dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete "Gre za mejno vprašanje, res pa je, da si praviloma težko predstavljam, da bi imel delničar pravni interes izpodbijati način, na katerega je neki drugi delničar oblikoval ali na skupščini vložil svoj predlog," je ocenil dr. Pirnat. Tudi po mnenju poznavalca gospodarskega prava, ki je želel ostati neimenovan, "smo pri tem vprašanju na mehkem polju". "Treba je ločiti med točko dnevnega reda skupščine in predlogi, ki so bili pri tej točki vloženi kasneje. Če je točka sklicana pravilno, se lahko v okviru nje vlaga različne predloge, ne glede na to, kako jih je kdo od delničarjev vložil," je pojasnil.
vesna.vukovic@dnevnik.siprimoz.cirman@dnevnik.si
