Festival ostaja zavezan raziskovanju sodobne fotografske ustvarjalnosti Srednje in Jugovzhodne Evrope ter letos prinaša tudi nekaj izletov v fotografsko zgodovino regije.

Organizatorji v Galeriji Photon so letos ponosni predvsem na uradno vključitev ljubljanskega festivala v sedemčlansko mednarodno asociacijo European Month of Photography, ki ima svoje izpostave še v Berlinu, Bratislavi, Budimpešti, Luksemburgu, Parizu in na Dunaju. Posebno pozornost pri promociji so letos namenili tudi prvi slovenski organizaciji mednarodnega Ocenjevanja portfoliev, posebne oblike soočanj in preverjanj avtorskih opusov med avtorji in mednarodnimi strokovnjaki. Za najboljšega je bil ocenjen portfolio grškega avtorja Vangelisa Georgasa, ki se bo tako prihodnje leto predstavil v Galeriji Vžigalica.

Obsežna festivalska ponudba je nemajhen zalogaj za celovito in programsko dosledno spremljanje, poleg tega je s posameznimi projekti razpršena po državi (Maribor, Trbovlje, Kamnik, Solkan), s čimer festival sledi načelu dostopnosti kulturne ponudbe. Obiskali smo tiste razstave, ki so trenutno na ogled v Ljubljani.

Kulturno in "nekulturno"

V ospredje letošnjega festivala je smiselno postaviti kuratorsko ambiciozno razstavo Aftermath. Changing Cultural Landscape, ki je gotovo eden od vrhuncev fotografskega junija. Kot naznanja podnaslov, razstava raziskuje tendence angažirane postjugoslovanske sodobne fotografije, ponuja pa reprezentativen vpogled v način fotografske recepcije družbenih, ekonomskih in kulturnih sprememb v nekdanjih jugoslovanskih republikah zadnjih 20 let. Projekt podpira intenziven raziskovalni vložek, ki kot rezultat prinaša raznolik in inkluziven nabor avtorskih pristopov k obravnavi raznorodnih vprašanj in še bolj raznorodnih odgovorov na temo tranzicijskih specifik jugovzhodne Evrope. Razstava v konkretnem regionalnem prostoru je hkrati nosilka številnih implicitnih sporočil, med katerimi se je pri recepciji nemogoče ogniti potrditvenim prikazom posameznih kulturnih in seveda "nekulturnih" specifik zastopanih dežel.

Cankarjev dom medtem v okviru Meseca fotografije gosti dve razstavi. V prvem preddverju se je mogoče seznaniti z vizijo tržaškega pristanišča italijanske vizualne umetnice Annibel Cunoldi Attems. Učna ura iz zgodovine hrvaške fotografije pa sledi v Mali galeriji. Predstavljeno fotografsko delo hrvaškega avtorja Ervina Debeuca (1930) prihaja iz fundusa Muzeja mesta Reke, izbor pa je uglašen na tematiko "kompozicije foto-slike". Prav kompozicija je bila ključno vodilo ustvarjanja tega reškega fotografa, ki v domovini sodi med najpomembnejše predstavnike povojne dobe. Razstava je eno od številnih pričevanj o rabi fotografije, vprežene v izrazno funkcijo, ki je velik del zgodovine fotografije pred spoznavno, angažirano in etično postavljala estetsko.

Zanimanje za tehnološke, pa hkrati konceptualne in teoretske spremembe na področju fotografije bo bržkone potešeno na razstavi Mutacije II v galeriji Photon (ta že nekaj mesecev domuje na naslovu Trga prekomorskih brigad 1), ki obravnava vdor videa v polje fotografije. Kot se za estetski in spoznavni relativizem spodobi, seveda tudi obrnjeno.

Čarovnice, Nemci, neorealist

Tudi preostali tuji avtorji zastopajo raznolike ustvarjalne tendence. Z nekaj iznajdljivosti boste v upravni stavbi Slovenskega etnografskega muzeja našli razstavo Moč žensk poljske avtorice Katarzyne Majak, ki predstavlja dvanajst barvnih portretov poljskih čarovnic, zdravilk, coprnic, vizionark in duhovnih voditeljic. Razstava je slogovno zaokrožena v enoviti barvni podobi in standardni kompozicijski gradnji, bolj kot problemski značaj pa ima razstava predvsem dokumentarno vrednost, saj so sodobne poklicne šamanke upodobljene v svojih "delovnih" kostumih. Avtorica na letošnjih Fotoničnih trenutkih razstavlja kot ena od dveh žensk s samostojno razstavo.

Ena bolj zanimivih razstav, Nemci madžarskega avtorja Ferenza Schmidta (1934-1972) v Ateljeju Mikado, prav tako predstavlja etnografski potencial, saj dokumentira atmosfero v povojni Nemčiji, posebej v Münchnu. Fotografije zaznamujeta manjša estetska izčiščenost in dinamičnost podobe, kakršna je na primer značilna za najboljše Magnumove fotografe tistega časa, zato pa toliko bolj dosledna socialna naravnanost pri izbiri motivov. Za vpogled v fotografsko delo Grupe Junij bo treba do Muzeja za arhitekturo in oblikovanje na Fužinah. Heterogena mednarodna skupina, ki je delovala v obdobju 1970-1985, se je potrdila leta 1988, ko je prejela nagrado za najboljšo razstavo prestižnega pariškega festivala Mois de la photo. Skupina, ki se je spogledovala z zgodovinskimi avantgardami, je konstruktivno združevala raznolike avtorske sloge in usmeritve, njeno delovanje pa je bilo naslonjeno na idejo avtonomije umetnosti.

Četudi nikakor ne gre za mednarodno neznanega avtorja, je eno največjih "odkritij" meseca gotovo razstava Maria Giacomellija, za katero se je vredno sprehoditi do Mednarodnega grafičnega likovnega centra. Fotografije tega italijanskega neorealista prihajajo iz arhiva fotografa Luigija Croncenzija, v katerem je zbirka 250 fotografij. Reprezentativni izbor zadostuje za prikaz fotografske veščine in osupljive fotografske imaginacije avtorja, ki je ekspresivne in simbolistične učinke dosegal v iskateljstvu prizorov, katerih realistično naravo je preobražal in sprevračal s tehničnim poudarjanjem posameznih vidikov in elementov.

Zelo staro, zelo novo

Vse do septembra bo kot eden vrhuncev Meseca fotografije na ogled razstava Magnum prvič, ki velja za prvo razstavo fotografov agencije Magnum. Obdajajo jo sicer vprašanja o njenem nastanku, ki je zavit v temo, vendar ponuja tudi izhodišča za odgovore na temo tranzicije fotografskega izdelka v okolje umetniškega artefakta. Če vas problemski vidiki ne ganejo, bi moralo biti dovolj mikavnih že 83 črno-belih fotografij, starih skoraj 60 let in temu primerno vintage "obarvanih", ki so jih ustvarili mojstri in mojstrica Werner Bischof, Robert Capa, Henri Cartier - Bresson, Ernst Haas, Erich Lessing, Jean Marquis, Inge Morath in Marc Riboud.

Festival, ki je v zadnjih tednih že ponudil lepo število srečanj, pogovorov in predavanj, bo 20. junija ob 19. uri v galeriji Photon gostil še brazilsko neodvisno kustosinjo in urednico fotografije Fernando Prado, ki bo predstavila sodobno brazilsko fotografijo ter izbor del izstopajočih mlajših umetnikov.