Pri Mladinski knjigi je tako nedavno izšla njegova pravljica za odrasle in mladino Zvezdni prah, ki je ob izidu leta 1999 prejela vrsto najpomembnejših žanrskih nagrad. Nagrade so skorajda pravilo Gaimanovih del, prav tako je pogosta selitev njegovih del na veliko platno, ki ni ušla niti novo prevedenemu delu. Njegovega junaka na pot v vilinsko deželo vodi ljubezen, prekrižajo pa mu jo magična bitja in seveda nevarnosti.

Sicer pa je Mladinska knjiga pred časom izdala še štiri druga mladinska dela. Brian Selznick je avtor Dežele čudes, ki ga poznamo po prevedeni knjigi Hugo Cabret, katere zgodbo je lani v filmske podobe prelil Martin Scorsese. Andrej Hiti Ožinger, ki je knjigo prevedel, pravi, da se v delu prepletata zgodbi dveh junakov, ki se izkažeta za zgodbe treh otrok, dveh prikrajšanih za sluh, enega pa za normalno družinsko življenje. Tako kot v Hugu Cabretu se pripoved prepleta s slikami, po mnenju prevajalca pa je še prepričljivejša.

Za najmlajše bralce je knjiga Mulca nemškega pisatelja Andreasa Steinhöfla, ki jo je prevedla Neža Božič, ilustrirala pa Tanja Komadina. Ena glavnih vrlin pisatelja, ki je v slovenščino že bil preveden, v kratkem pa lahko pričakujemo še tretjo knjigo, je humor, kot je dejala prevajalka. Zgodbe opisujejo "običajen, a odštekan" družinski vsakdan, njihovo gonilo pa sta "prikupna in žleht" sinova, ki poskrbita za norčije in zabavne preobrate.

Predvsem najstnikom sta namenjeni deli No in jaz francoske avtorice Delphine de Vigan in Trinajst razlogov ameriškega pisatelja Jaya Asherja. Prvi roman prinaša zgodbo dekleta, ki poskuša preživeti ob odtujeni družini in na svojih potepanjih po železniških postajah sreča brezdomko No, o kateri sklene napisati seminarsko nalogo. Vse skupaj se prevesi v prijateljstvo in poskuse pomoči, ki začasno prinesejo pozitiven vpliv na družinsko dinamiko. Spremno besedo je napisala Špela Razpotnik, ki je zagnala projekt Kralji ulice. Težavno temo prinaša tudi velika uspešnica Trinajst razlogov, vplivom katere je mogoče slediti na spletni strani Jaya Asherja, ki je posvečena osrednji temi romana, najstniškemu samomoru. Avtor je v zgodbi dal besedo najstnici, potem ko je storila samomor, saj je namreč na svoje kolege še pred smrtjo naslovila pojasnila za svoje dejanje, posneta na avdio kasetah. Prevajalka Neža Božič je povedala, da je knjiga v ZDA poskrbela za silovite odzive in skorajda gibanje. Spretno napisano knjigo med svoje najljubše uvrščajo predvsem mladi bralci.