Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) v pismu, pod katerega sta podpisana člana uprave Marko Golob in Danilo Grašič, podrobneje pojasnjuje možne scenarije pri dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke (NLB), o kateri bodo lastniki banke odločali 27. junija. S tem se je odzvala tudi na skrbi opozicije pred tiho prodajo NLB v okviru dokapitalizacije.

AUKN je na podlagi predloga ministrstva za finance, ki je sodelovalo pri pogajanjih glede dokapitalizacije, vložila predlog za širitev dnevnega reda skupščine, da bi se za dokapitalizacijo NLB 380 milijonov evrov odobrenega kapitala zagotovilo z izdajo nekaj več kot 5,5 milijona novih delnic po ceni 68,71 evra, ki bi jih uporabili zgolj za zamenjavo za hibridne dolžniške instrumente, t.i. pogojno zamenljive obveznice oziroma t.i. Co Co obveznice.

Te predstavljajo vmesno obliko med dolžniškim in lastniškim kapitalom in se pod določenimi pogoji - če denimo količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) banke pade pod sedem odstotkov ali če nastopi nek določen datum - konvertirajo v lastniški kapital banke. Vlada je za možnost uporabe teh obveznic spremenila tudi zakon o bančništvu.

NLB naj bi ob tem osnovni kapital povečala za 130 milijonov evrov z izdajo skoraj 1,89 milijona novih delnic prav tako po ceni 68,71 evra, ki bi se jih prodalo brez objave prospekta.

V agenciji pojasnjujejo, da pri pogajanjih s potencialnimi partnerji o dokapitalizaciji niso sodelovali, vse informacije, potrebne za širitev dnevnega reda skupščine, pa so prejeli od finančnega ministrstva.

AUKN pojasnjuje, da se omenjena koraka v dokapitalizaciji medsebojno pogojujeta. NLB mora namreč Core Tier 1 količnik najprej spraviti z obstoječih 5,94 odstotka, kar je pod zahtevanimi šestimi odstotki iz lanskega stresnega testa evropskih bank, na sedem odstotkov.

Temu naj bi služilo povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki v višini 130 milijonov evrov. Ta je po pojasnilih AUKN predvidoma oblikovan za namen zamenjave že obstoječega hibridnega instrumenta, ki ga je pred leti izdala NLB in ki je v lasti KBC.

Belgijci bi ga po predlogu predvidoma zamenjali za delnice NLB, s čimer bi se pod določenimi predpostavkami količnik Core Tier 1 povišal na sedem odstotkov. KBC bi prejeta sredstva namenila za povečanje svojega lastniškega deleža v NLB z nakupom delnic NLB.

V AUKN pojasnjujejo, da bi KBC tako svoj lastniški delež v NLB povečala s trenutnih 25 na 36 odstotkov, medtem ko bi se delež države in z njo povezanih lastnikov avtomatično znižal pod 50 odstotkov.

Potem ko bi se Core Tier 1 zvišal na sedem odstotkov, pa bi se zagotovilo omenjenih 380 milijonov evrov odobrenega kapitala. Tako izdane delnice bi se namenilo za izdajo Co Co obveznic v tej višini, s tem pa bi se ustvarila podlaga za izdajo novih delnic, če bi bilo treba te hibridne obveznice zamenjati v lastniški kapital.

Po teh dveh korakih bi se količnik Core Tier 1 dvignil na 9,82 odstotka, pri čemer so to simulacije pod ustreznimi predpostavkami.

V kolikor bi Co Co obveznice kupila samo KBC in bi prišlo do padca kazalca Core Tier 1 pod sedem odstotkov, bi se zaradi zamenjave teh obveznic za delnice lastniški delež KBC še dodatno povišal in bi dosegel 55 odstotkov, opozarjajo v AUKN. Delež države in z njo povezanih lastnik pa bi se znižal na slabih 35 odstotkov.

S tem bi bil po navedbah agencije omogočen "tihi prevzem največje slovenske, sistemsko pomembne banke in to brez kakršne koli prevzemne premije". Ob tem pravijo, da je verjetnost, da se bo to zgodilo, zelo visoka, saj bo morala NLB do konca leta najverjetneje slabiti dodatne naložbe, tako da bi bila verjetnost zamenjave obveznic v delnice velika.

V AUKN pojasnjujejo, da bi delež KBC pod 50 odstotki ostal v primeru, če bi cena novoizdane delnice namesto 68,71 evra znašala 78,80 evra, če bi pri nakupu Co Co obveznic sodelovala tudi država z vložkom okoli 65 milijonov evrov ali če bi pri nakupu pogojno zamenljivih obveznic sodelovali KBC in država v razmerju 30:70.

V teh primerih bi delež države skupaj s povezanimi lastniki ostal nad 50 odstotkov in bi se s trenutnih 58 odstotkov znižal na 55 odstotkov, delež KBC pa bi se povišal na 34 odstotkov.

Na AUKN nato dajejo številne argumente o sistemskem pomenu NLB za slovensko gospodarstvo, o tem, da je Slovenija glede na druge evropske države za reševanje finančnega sektorja namenila sorazmerno malo sredstev in da zaradi nizkih cen delnic finančnih ustanov trenutek nikakor ni primeren za prodajo večinskega deleža v sistemski banki.

Poslance zato pozivajo k temeljitemu premisleku, preden vladi omogočijo neposredno odločanje na skupščini NLB, kot to predvideva predlog odloka, o katerem naj bi DZ odločal v petek.