Čeprav je bil Rupel zunanji minister in veleposlanik, zdaj pa je postal "le" generalni konzul v Trstu, je poudaril, da je ta položaj strateško zelo pomemben za Slovenijo.

"Trst je največje slovensko mesto zunaj meja domovine, Trst je bil po drugi svetovni vojni svetovni problem in vzrok številnih težav, pa tudi dosežkov Jugoslavije, pozneje tudi Slovenije. Italija pa je na področju blagovne menjave naša druga najpomembnejša gospodarska partnerica. S to rešitvijo (izbiro za generalnega konzula) sem zadovoljen," je dejal.

Odnose z Italijo je na lestvici od ena do deset ocenil z oceno devet. "Imamo nekaj problemov okoli Trsta, vendar ne političnih, ampak okoljsko-gospodarskih (plinski terminali), nekaj težav imamo tudi s financiranjem slovenske manjšine, ampak to so relativno male težave. Tisto, kar mene skrbi, je, kako se bo Slovenija v prihodnosti plasirala v očeh Italijanov in Italije, ki čez našo državo 'škili' na Hrvaško in naprej na Zahodni Balkan. Biti moramo zelo previdni in zelo verodostojni," je dejal.

Glede vprašanja plinskih terminalov v Tržaškem zalivu je Rupel spomnil, da je sam še kot zunanji minister italijanski strani sporočil, "da je za Slovenijo plinski terminal na morju nekaj korakov od slovenske obale nesprejemljiv".

A hkrati je opozoril na "težavo" - "V razpravi o terminalih se je slišalo stališče, da bi se plinski terminal lahko gradil tudi pri nas v Kopru. Če vi odločno zavračate terminal v Tržaškem zalivu, obenem pa rečete, da bi ga gradili pri nas, kakšno težo ima potem argument, da gre za okoljsko nevaren in nesprejemljiv energetski objekt? Tu moramo priznati, da nismo imeli neke konsistentne in dosledne politike."

Menil je, da bi bilo potrebno v to vprašanje vnesti tudi plinovod Južni tok. "Če je mogoče zagotavljati plin za Italijo tudi s plinovodom, ki bo šel prek Slovenije, potem morda potreba, ki se kaže pri oskrbi s plinskimi terminali na morju, ne bo tako urgentna."

Dotaknil se je tudi finančne krize v EU. "Rad bi spomnil, da se je vojna v Jugoslaviji pravzaprav začela, če seveda malo poenostavim, zaradi milijarde dolarjev, ki jih je Milošević ukradel iz jugoslovanske narodne banke. Takrat je v Sloveniji napočil trenutek, ko smo rekli, zdaj pa je tega dosti, ne gremo se več. Danes pa govorimo le še o stotinah milijard evrov. Takrat, ko je bila Jugoslavija zadolžena za 17 milijard dolarjev, se nam je zdelo, da je to konec sveta, zdaj pa vidimo precej bolj črne slike. To je zelo huda kriza."