Vgrajen je bil sicer že marca, a ga zaradi nizke gladine Save in obenem nedokončanega akumulacijskega bazena niso mogli prej preizkusiti. Hkrati so začeli preverjati še tesnost bazena, ki so ga sicer napolnili le do 2,5 metra pod predvidenim zgornjim nivojem, saj v celoti, kot rečeno, še ni dokončan. V družbi Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS) menijo, da bodo zadnji agregat lahko preizkusili julija, ko naj bi elektrarno z več kot polletno zamudo med poskusnim obratovanjem prvič priključili na omrežje.

Pri HE Brežice zamuda še veliko večja

Še večji časovni zamik kot pri Krškem pa se kaže pri gradnji HE Brežice, kjer samo pri sprejemanju državnega prostorskega načrta zamujajo že več kot poldrugo leto. Ogrožen je tudi zakonsko določen skrajni rok za gradnjo celotne verige spodnjesavskih elektrarn, ki naj bi jih po zadnjih načrtih dokončali do leta 2017. Po prvotnem načrtu bi morala biti veriga elektrarn končana leta 2015. Glavni krivec za nastalo zamudo je nekdanje ministrstvo za okolje in prostor, menijo v posavskem odboru za spremljanje gradnje elektrarn.

"Državni prostorski načrt za HE Brežice je v zadnji fazi sprejemanja, in šele ko bo potrjen, bomo lahko začeli postopke za presojo vplivov na okolje. Računamo, da bomo vlogo za izdajo okoljevarstvenega soglasja oddali jeseni. Zatem nas čakajo še izdelava investicijskega programa, pridobitev gradbenega dovoljenja ter odkupi potrebnih zemljišč. Če ne bo večjih ovir, bomo namesto lani HE Brežice začeli graditi prihodnje leto," nam je povedal direktor HESS Bogdan Barbič.

HE Brežice zaradi neposrednih vplivov na šest kilometrov oddaljeno jedrsko elektrarno Krško potrebuje drugačen pristop kot preostale štiri elektrarne. Varnostno-tehnične zahteve nuklearke bodo reševali v okviru pridobivanja okoljevarstvenega soglasja, vse potrebne posege v našem jedrskem gigantu pa bo med izvajanjem remonta leta 2015 v celoti financirala družba HESS.

Ne vedo, kdo bo gradil naprej

Čeprav so gradbeniki v začetku gradnje prisegali na skoraj 100 odstotkov doma izdelanih sestavnih delov ter domačega znanja in delavskih rok, se zdaj stvari tudi tukaj obračajo drugače. Ker je bilo propadlo ajdovsko Primorje del dosedanjega konzorcija za gradnjo elektrarn, zdaj ni jasno, kdo bo gradil preostali dve elektrarni, Brežice in Mokrice. Pod vprašajem so tudi dosedanji domači dobavitelji strojne in druge opreme. Mariborski Montavar, ki je za spodnjesavsko verigo proizvajal zapornice, se je pred dnevi znašel v likvidacijskem postopku, po neuradnih podatkih naj bi Cimos letos skušal prodati ljubljanski Litostroj, ki je elektrarne opremljal s turbinami.

"Tako gradbince kot opremljevalce za preostali dve elektrarni bomo iskali prek mednarodnih razpisov, vendar upamo, da se bodo dosedanji domači izvajalci znali v zadostni meri organizirati in povezati, da bodo konkurenčni," pravi Barbič, ki vendarle meni, da sta poleg Primorja glavna izvajalca gradbenih del novomeški CGP in krški Kostak skupaj s podizvajalci pri dosedanjih elektrarnah pridobila zadosti potrebnih izkušenj in znanja.