Kot je povedal vodja poslanske skupine SD Janko Veber, se v njihovi poslanski skupini bojijo, da vlada državo neusmiljeno potiska v javnofinančno hlapčevstvo. Trenutno dogajanje po njegovem prepričanju namreč nakazuje, da bomo kaj kmalu postali odvisni od tujih bank: "Po sprejetju novele zakona o bančništvu se lahko zgodi, da se bo odprl postopek za podaritev NLB belgijski banki KBC. Tako bo Belgija tista, ki bo odločala o tem, kaj se bo dogajalo z našimi podjetji, ki so najela kredite pri NLB." Veber zato poziva, da naj se - še pred nadaljevanjem postopkov za dokapitalizacijo NLB in NKBM - opravi resen pregled poslovanja obeh bank.

Po mnenju Vebra se skuša doseči pritok svežega kapitala v NLB, a se to prek CoCo obveznic ne bo zgodilo. "Po vsej vejetnosti se bo počakalo, da kapitalska vrednost banke pade pod 7 odstotkov, takrat pa lahko belgijska banke prevzame popoln nadzor nad NLB in to brez, da bi v njeno dokapitalizacijo vložila kakršna koli likvidnostna sredstva." V SD se po Vebrovih besedah zavzemajo, da država v NLB ohrani četrtinski lastniški delež plus eno delnico, nesprejemljivi pa so lastniki z večjimi deleži. "Z razpršenim lastništvom bi ohranili nadzor države nad NLB, če nadzora ne bo, Slovenija izgublja sistemsko banke. Če te ima, ne more izvesti ukrepov za pomoč gospodarstvu," je prepričan Veber.

Kriminalka na odboru za finance

Neposredno po zaključku tiskovne konferenco poslanske skupine SD je spregovorila Pozitivna Slovenija. "Na včerajšnjem odboru za finance smo začeli z zakonom o bančništvu, tam so nam povedali, da uvajamo nov finančni instrument, in sicer CoCo obveznice. Do odbora smo bili prepričani, da bomo zakon o bančništvu podprli, a ko smo začeli postavljati vprašanja, se je začela kriminalka. 'Ne vem, še ne vem, ker je to začasna rešitev, ne morem povedati'," so bili po besedah poslanke PS Alenke Bratušek edini odgovori državnega sekretarja na njihova poizvedovanja. Tako med drugim ostaja neznanka, koliko CoCo obveznic bo država odkupila, pa tudi, kakšen vpliv bo imela investicija na javnofinančni primanjkljaj.

V aktualnem rebalansu proračuna sta za vse predvidene dokapitalizacije predvidena skromna 2 milijona evrov, po besedah Bratuškove pa so se na odboru pogovarjali o od 100- do 500-milijonski investiciji. "Celo priznali so, da je gradivo zelo skopo," je dejala poslanka in dodala, da obstaja dve možni interpretaciji: "Ali ne vedo, kaj delajo, ali pa podatke namenoma prikrivajo." Po njenih besedah so uspeli ugotoviti le, da ta začasen manever prinaša spremembo lastniške strukture NLB in to na netransparenten način, "pod mizo".

"Očitno si vlada predstavlja, da so državo dobili v last. Niso je, dobili so jo le v upravljanje in še to začasno. Pika na i sta bila dva odloka (koalicijski člani odbora sta jima prižgala zeleno luč, op. p.) o prodaji oziroma dokapitalizaciji NKBM in NLB, to pa deluje tako, da bo DZ dal vladi popolno pooblastilo, kaj bo s tema dvema bankama naredila," je povedala Bratuškova. Dodaja, da vse, kar ta papir zahteva, je, da morata banki ostati v četrtinski (plus ena delnica) lasti države.

SDS: Ne postajamo nobeni hlapci

Kot zadnji je na ločeni tiskovni konferenci spregovoril še vodja odbora za finance Andrej Šircelj, ki prihaja iz vrst največje vladne SDS. Očitke opozicijskih kolegov je zavrnil: "Poslanski kolegi za resne bančne zadeve uporabljajo retoriko in izrazoslovje iz zgodnjih 50. let prejšnjega stoletja. Slovenija ne bo postala noben hlapec, Slovenci ne bomo postali belgijski hlapci, tudi včeraj se ni dogajala nobena kriminalka."

Z zakonom o bančništvu se, kot že rečeno, uvajajo CoCo obveznice, z njimi pa je po zagotovilih Širclja dana možnost lastnikom, "da uporabijo instrument hitrejšega zagotavljanja kapitalske ustreznosti bank, kar uporabljajo tudi druge države, na primer Švica, Nemčija, Velika Britanija". Priznal je, da je bila razprava burna, "vendar ne gre za prodajo premoženja Slovenije niti ne za privatizacijo". "Kar se bo dogajalo z bankami, je odvisno od odločitev na skupščinah bank in v nadzornih organih. DZ je organ, ki sprejema zakonodajo, in ni prodajalec bank. Razprava na odboru je sicer šla v to smer, vendar mislim, da je bila podlaga za to nerealna. Vlada ni dala podatkov, iz katerih bi to bilo mogoče sklepati," je dejal poslanec.

Na vprašanje, koliko sta vredni NKBM in NLB, koliko svežega kapitala si lahko NLB obeta od CoCo obveznic, in ali drži, kot je bilo včeraj slišati na odboru za finance, da je NKBM vredna le 96 milijonov evrov, je Šircelj odgovoril naslednje: "To so prejudiciranja. Koliko je nekaj vredno in koliko znaša cena, odločata kupec in prodajalec. O vrednostih lahko govorimo vsak zase, pomembna je cena, o kateri se bosta dogovorila kupec in prodajalec. To danes ni moja stvar in navsezadnje ne sodelujem na borzah, ne kupujem delnic, tako da težko rečem, kakšna bi bila cena."

O ugibanjih, po katerih bi lahko KBC postal večinski lastnik NLB-ja, je povedal le, da takšnih informacij nima. "Možnosti glede načina dokapitalizacije NLB so različne, kot jaz vem, pa nobena ni takšna, da bi že lahko bila realna. Glede denarja, seveda," je navrgel.

Bodo opozicijski poslanci zapustili sejo?

Spomnimo, poslanci tako PS kot SD so včeraj pred glasovanjem zapustili sejo odbora za finance. Obstaja pa možnost, da bodo poslanci obeh strank prav tako predčasno zapustili petkovo izredno sejo DZ; na njenem dnevnem redu je tudi razprava in odločanje o noveli zakona o bančništvu. Kot pa smo v Dnevniku poročali že pred dnevi, bi lahko imel vladni načrt reševanja bank več pasti, tudi oškodovanje državnega premoženja.