Ti so izpeljali več hišnih preiskav na območju celjske, ljubljanske in novomeške policijske uprave ter za nekaj ur zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pridržali dve osebi - poleg nekdanjega direktorja TEŠ Uroša Rotnika, ki je junija 2008 podpisal pogodbo z Alstomom, neuradno še nekdanjega vodjo projekta Blok 6 Bojana Brešarja. V preiskavi naj bi kot priča sodeloval še en visok uslužbenec TEŠ, neuradno gre za vodjo sektorja za tehniko iz vzdrževanje Jožeta Lenarta. Medtem ko naj bi bil Kotar včeraj v tujini (na naše klice ni odgovoril), so kriminalisti obiskali sedeža njegovih podjetij CEE in Sol Intercontinental ter po naših informacijah še njegovo posestvo na Dolenjskem.

Kotarjevo podjetje Alstomu svetovalo zgolj navidezno?

Čeprav je Kotar več let javno zanikal, da bi Alstomu v Sloveniji kakor koli pomagal do poslov v TEŠ, so včeraj na NPU posredno potrdili, da so v njegovih prostorih iskali tudi svetovalne pogodbe, ki naj bi jih njegovo podjetje Sol Intercontinental sklenilo s švicarsko družbo iz Skupine Alstom. Sumili naj bi namreč, da so pogodbe, ki naj bi bile skupaj "težke" okrog tri milijone evrov, navidezne. Alstom naj bi jih prek svoje švicarske družbe s Kotarjevim podjetjem sklenil le zato, da bi dobil podlago za izplačilo provizije pri izbiri francoskega Alstoma za dobavitelja (takrat še) 694 milijonov evrov vredne opreme za TEŠ 6 in "prelitje" tega denarja v Slovenijo.

Kot smo že poročali, ima podjetje Sol Intercontinental, prek katerega družina Kotar upravlja tudi galerijo slik za Bežigradom, že vrsto let tesne poslovne zveze z Alstomom: poleg tega, da je še vedno uradni zastopnik Alstoma Hrvaška, je tudi nekdanji posrednik švicarskega Alstoma pri poslih v ljubljanskem Te-Tolu.

Pogodbe med Alstomom in Sol Intercontinentalom, ki jih iščejo kriminalisti, so ključne pri dokazovanju domnevno korupcijskih povezav v trikotniku Alstom-Kotar-nekdanji vodilni v TEŠ. Spomnimo, Kotar je imel najboljši možen vpogled v pripravo in razvoj projekta TEŠ 6 prek svojega podjetja CEE. To je spisalo investicijski načrt za novi blok, pripravilo razpis za opremo, na katerem je kasneje zmagal Alstom, in sodelovalo pri izbiri izvajalca. Za vsa dela pri projektu Blok 6 je CEE, ki je imel kot hišni inženir elektrarne podružnico kar v njenih prostorih, od TEŠ prejel več kot dva milijona evrov.

Vstopnica za preiskovanje drugih poslov v TEŠ

A pri tem velja poudariti, da so kriminalisti listinsko dokumentacijo pri vpletenih začeli iskati šele po več kot štirih letih. Tudi zato je bilo včeraj mogoče slišati razlage, da so si kriminalisti s preiskavo, ki jo usmerja specializirano državno tožilstvo, morda želeli odpreti vrata tudi do dokumentacije iz drugih domnevno spornih poslov med TEŠ in podjetjem CEE. Slednje je imelo še leta 2009 s TEŠ sklenjenih šestnajst pogodb. Obenem je imel CEE enako vlogo kot pri izbiri izvajalca opreme tudi pri dveh drugih večjih poslih pri TEŠ 6: razžvepljevalni napravi, kjer je bilo Kotarjevo podjetje celo solastnik enega od podjetij iz izbranega konzorcija (Engineering Doberšek), in hladilnem stolpu. Oba sta skupaj vredna 90 milijonov evrov. Spomnimo še, da so v CEE sredi prejšnjega desetletja pripravili tudi investicijsko in razpisno dokumentacijo pri 50 milijonov evrov vrednem nakupu plinskih turbin, pri katerem so revizorji Pricewaterhouse Coopers (PWC) našli več nepravilnosti.

"CEE je nastal iz nekdanjega TEŠ inženiringa, v katerem so zaposleni inženirji, pri poslu pa nikoli ne gledamo, kakšni so interesi lastnika nekega podjetja, ampak kvaliteta storitev strokovnjakov. Ni mi znano, da bi gospod Kotar nastopal na obeh straneh projekta," je maja 2010 v intervjuju za Objektiv povedal Rotnik.

V povezavi s preiskavami, ki časovno sovpadajo z vrhuncem "vojne" za državna poroštva za projekt 6, je najpomembnejše vprašanje, ali lahko TEŠ pogodbo zaradi njih prekine. To bi družbi, ki jo zdaj vodi Simon Tot, vsaj v teoriji morala dovoljevati protikorupcijska klavzula v pogodbi. A ta, kot smo poročali že v začetku leta 2010, TEŠ ne nudi nobenega pravnega varstva. Ravno nasprotno, v njej celo eksplicitno piše, da "ne glede na zakone, ki se uporabljajo, nobena goljufija ali drugo nezakonito ravnanje ne bo nobenega od podpisnikov razvezalo od pogodbe".

Pogodba o dobavi opreme zelo ugodna za Alstom

"Recimo, da bi razlogi za ničnost nastopili, ko bi bilo pol bloka že postavljenega. To bi bilo ekonomsko nesmiselno, zato je na pogodbo treba gledati v tem duhu. Gre za specifično vrsto pogodbe, namen tovrstnih pogodb pa je, da se obdržijo v veljavi," je klavzulo, ki dejansko ne sankcionira korupcije, januarja 2010 razložila odvetnica TEŠ Anita Dolinšek, ki bo za svoje petletno delo do leta 2014 skupaj prejela 288.000 evrov.

Prav vsebina pogodbe o dobavi opreme ponuja odgovor tudi na vprašanje, zakaj bi bilo Alstomu tudi v letih 2007 in 2008, ko je bilo povpraševanje po termoenergetskih objektih na vrhuncu, morda v interesu plačevati provizije slovenskim svetovalcem. Z nekaterimi določili iz pogodbe namreč Alstom TEŠ že več let drži v šahu pri vseh vprašanjih, tudi glede končne cene projekta, saj mu ta prinašajo več ugodnosti. Pri tem velja izpostaviti: tako imenovano eskalacijsko klavzulo, s katero je Alstom rast cen materialov, nujnih za izdelavo opreme, domala v celoti prevalil na TEŠ; 25-odstotno maržo, ki jo Alstom dobi pri oddaji del dobaviteljem in podizvajalcem (v izvirni različici je eskalacija veljala tudi za maržo); pogojevanje virov financiranja; visoko odškodnino v primeru prekinitve pogodbe. Ta bi Alstomu, četudi bi gradbišče zapustil, dejansko povrnila znesek, ki bi bil domala enak končni cene opreme.

Poleg tega, da je pogodba dejansko nična šele v primeru, če Alstom v Šoštanj ne bi dobavil opreme, kar je že pred dvema letoma za Dnevnik potrdil nekdanji predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos, so v TEŠ naključno ali ne domač teren francoski korporaciji prepustili tudi pri morebitnih sporih, povezanih z razlago same pogodbe. Ta namreč temelji na švicarskem pravu, za reševanje sporov pa je pristojna tamkajšnje arbitražno sodišče.

primoz.cirman@dnevnik.si