Od minulega petka namreč to ni več, saj je vlada na svoji redni seji minuli četrtek za direktorja bolnišnice imenovala Leopolda Rezarja, ki je v tej bolnišnici kot vodja enote pljučnega oddelka zaposlen že vse od leta 1995. Svet zavoda pa ga je že pred tem na seji imenoval na osnovi predstavljenega načrta dela za v prihodnje.

Denar imajo, poroštva ne

Minuli petek je tako potekel rok za podpis pogodbe o energetski sanaciji in delni obnovi bolnišnice, vredne okoli 5 milijonov evrov. Bolnišnica je od tega pridobila 2 milijona evrov nepovratnih sredstev, a do podpisa pogodbe z izvajalcem, velenjskim Esotechom, ni prišlo, za kar je kriva prav menjava vodstva bolnišnice. Obsežni energetski sanaciji in obenem rekonstrukciji bolnišnice so namreč že marca nasprotovali štirje od sedmih članov sveta zavoda. In to ravno predstavniki ustanovitelja, imenovani s strani ministrstva za zdravje. Kot je že takrat pojasnila Samira Ališič Kovač, predsednica sveta zavoda, naj bi bilo za to krivo vodstvo bolnišnice, ki naj bi brez soglasja spreminjalo predmet pogodbe.

Na vprašanje, kaj bo z denarjem, ki ga je bolnišnica že pridobila na razpisu, pa so na ministrstvu za zdravje pojasnili, da se bodo pač lahko prijavili na nov razpis, ko bo ta objavljen. A je Justinek dejal: "Novega razpisa ni in ga tudi ne bo, to je le pesek v oči. Oni bi radi, da bi mi odstopili od projekta, ker denar potrebujejo za druge namene." Dodal je, da niso hoteli drugega kot dovoljenje, da bi energetsko sanacijo in rekonstrukcijo opravili skupaj, poleg dveh že odobrenih milijonov pa bi vzeli še tri milijone evrov lastnega kredita, za katerega pa bi moralo poroštvo dati ministrstvo. "Škoda je, ker minister sploh ne ve, v kakšnem stanju je bolnišnica. Mi samo želimo poleg zamenjave fasade in oken urediti še klimatizacijo in prezračevanje, da ne bi čez nekaj let znova razbijali sten. Sicer pa, pri nas smo, v nasprotju z Nemčijo, tako navajeni, da za napačne odločitve nikoli nihče ne odgovarja," se je jezil Justinek. Priznal je, da ima dolg jezik, zato je verjetno komu tudi trn v peti.

A so na ministrstvu pojasnili, da sama energetska sanacija ni pod vprašajem, svet zavoda ni odobril le sanacije skupaj z rekonstrukcijo objekta Planike. "Vprašanje zadolževanja pa je v prvi vrsti odvisno od ekonomske analize projekta, ki jo bo na prvi redni seji sveta zavoda predstavil novi direktor bolnišnice. Šele na tej podlagi bomo sprejeli ustrezno odločitev, seveda pa bodo morali biti zagotovljeni tudi viri financiranja," so pojasnili na ministrstvu za zdravje.

Že tri leta poslujejo pozitivno

Justinek ima kljub temu občutek, da nekdo zavira razvoj bolnišnice. "Očitali so nam, da nimamo kadrov, pa smo jih dobili. Pa da nismo v mreži, pa smo se povezali z dvema bolnišnicama in dogovorili za delitev dela. Pa da nimamo strategije, pa smo jo pripravili. Zdaj že tri leta poslujemo pozitivno, v petih letih pa smo prihodke iz 6,5 povečali na 10,5 milijona evrov, kar pomeni, da je večji tudi obseg dela. Vsaj pol milijona smo zagotovo zaslužili na račun naše negovalne enote, drugo polovico pa zaradi povečanega programa, za kar so zaslužni vsi naši zaposleni," je povedal Justinek.

Sicer bi prvi fazi sanacije in rekonstrukcije sledila druga, ko bi uredili še eno bolnišnično stavbo, v tretji fazi pa zgradili garažno hišo, v kateri bi bilo prostora za 230 avtomobilov. "Tako bi končno lahko imeli urejen park in sprehajalne poti, ki so zdaj zatrpane z avtomobili," je še dodal Justinek.