Znani so voditelji zabavnega in informativnega programa ter uredniki, med njimi tudi nekdanji televizijci z javne RTVS. Pred začetkom oddajanja pa bo moral Planet TV pridobiti še dovoljenje Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek). Včeraj so nam iz agencije sporočili, da vloge za pridobitev dovoljenja še niso prejeli. Iz odgovorov pa je bilo mogoče razbrati, da Apek dovoljenja televizijskemu mediju, ki je že od februarja vpisan v razvid medijev pri ministrstvu za kulturo, bržkone ne bo odrekel. Pogoji za pridobitev dovoljenja so namreč bolj ali manj formalni - zakon o medijih med drugim določa, da mora biti program (v analogni oziroma digitalni tehniki oddajanja) "žanrsko in tematsko" raznovrsten, da mora biti poročanje v dnevnoinformativnih programih "uravnoteženo", kriterij je tudi potencialno število gledalcev in poslušalcev. Kriteriji za pridobitev dovoljenja za oddajanje so po zakonu o medijih torej zelo odprti. Edina omejitev, ki jo zakon predvideva, se nanaša na dejstvo, da bo izdajatelj (prek hčerinske družbe) hkrati tudi telekomunikacijski operater, ki upravlja distribucijske kanale. Kot smo že pisali, zakon operaterjem zaradi varstva konkurence načelno prepoveduje izdajanje televizijskega programa. Vendar pa dovoljuje izjemo, "kadar (operater) pridobi dovoljenje za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti".

V praksi to pomeni naslednje: ministrstvo za kulturo je Planet TV vpisalo v razvid medijev, Apek bo na podlagi tega dejstva in na podlagi ohlapnih kriterijev, za katere je pristojna (za ugotavljanje, ali je izdajatelj hkrati operater, ni pristojna), izdala dovoljenje za oddajanje, svet za radiodifuzijo pa bo o tem podal predhodno mnenje, ki pa (tudi če bo negativno) za Apek ni zavezujoče.

"Pravno gledano je situacija zelo siva," je za Dnevnik komentiral pravnik dr. Rok Lampe s fakultete za podjetništvo. "Če pride do tovrstne situacije, ni jasnega predpisa, ki bi to (operaterjevo izdajanje medija, op. p.) prepovedoval." Lampe je pojasnil, da je načelna prepoved namenjena varovanju konkurence, vendar je močno tudi načelo svobodne gospodarske pobude. "V tujini so znani primeri, da podjetje ustanovi drugo podjetje, ki izvaja televizijsko dejavnost." S tem se podjetje skuša izogniti varovanju konkurence. V Italiji, denimo, operaterji lahko celo izdajajo televizijske programe, vendar na tržišču ne smejo preseči 40-odstotnega deleža. Lampe je omenil, da lahko morebitne sporne situacije kasneje pregleduje tudi inšpekcija. 

Preberite še: Sproščena televizija celoglavih novinarjev in kredibilnih nanizank