Ljubljana V okviru festivala Nasmeh Koreje se bo v Ljubljani ponovno predstavila sodobnoplesna skupina Laboratory Dance Project. Skupina se je v preteklosti že izkazala z drznim sodobnim pristopom in globalno perspektivo, v svoje predstave pa ustvarjalci vpletajo prvine hiphopa, breakdanca, gimnastike, gledališke igre in celo severnoafriškega ljudskega plesa. Vseeno se končni izdelek ne zdi naključni kolaž, temveč celoviti, skrajno domišljeni crossover.

Tokrat se bo skupina predstavila s tremi krajšimi predstavami, ki jih podpisujejo korejski koreografi. Predstavo Si vesel, da me vidiš?, ki se odpre in konča s cirkuško glasbo, opredeljujejo sanjski elektronski ritmi, prepredeni s poudarjenimi kontrapunkti. Po besedah gledališkega kritika Boba Hicksa je "gibanje izmenično fluidno in premišljeno odsekano, občinstvo nagradi z drobnimi prebliski duhovitosti in lepote, kot je denimo sočasno dvigovanje zavese in plesalčevega telesa, ki se steguje proti stropu. Strukturno pa so vzorci koreografa Jeon Mi Sooka presenetljivo formalni, saj je ples razdeljen na sole, dvojice in štirice."

Sodobno občutje koreografa In Soo Leeja je hitra, lahkotna in duhovita predstava, mimobežen prikaz prijateljstva in tekmovalnosti. "Delo je vešča dramska igra: plesalca Lee in Ryu sta obenem spretna igralca. Sodobno občutje je medsebojno, ne pa vedno dopolnjujoče: plesalec položi dlan na koleno drugega in sproži drget, ki ga ustavi šele udarec, nato se dejanje ponovi v novi različici." Energično valovanje predstave Brez komentarja, ki jo je koreografiral Shin Chang Ho, pa najprej poganja skladba Babylon Gorana Bregovića in pozneje glasba sestava Transglobal Underground, ki poustvarja srhljivo skrivnostno in objokujočo glasbo z vokali Bližnjega vzhoda. Po besedah Hicksa plesalci "prepričljivo in z živahno izraznostjo odplešejo individualnost, prilagajanje, upor, zatiranje, nasilje in osvoboditev". nr