Kot pomemben mejnik v razpadu Jugoslavije je Bogićević na predavanju "Razpad SFRJ - BiH 20 let pozneje" izpostavil sejo predsedstva SFRJ 12. marca 1991, na kateri naj bi člani predsedstva po njegovem mnenju odločili o vojni.
Tedanji srbski predsednik Slobodan Milošević, obrambni minister Veljko Kadijević in predsednik predsedstva SFRJ Borisav Jović so namreč po Bogićevićevih besedah že eno leto pred sejo načrtovali vojaški udar, za katerega so iskali tudi podporo pri tedanjih velesilah Sovjetski zvezi, Veliki Britaniji in Franciji.
"Takrat nisem razmišljal o razpadu, temveč o tem, kako preprečiti vojno," je dejal Bogićević. Po koncu tridnevne seje je Milošević sporočil, da SFRJ ni več, proti Bogićeviću, članu predsedstva iz BiH pa se je začela kampanja groženj in pritiska.
"Žal se je svet obnašal, kot da se je v SFRJ zgodila naravna nesreča," je dejal Bogićević. "Če bi se Dayton zgodil leta 1991, bi prihranili 500.000 življenj," je ocenil.
Rane, ki jih je pustila vojna na območju nekdanje Jugoslavije, so po besedah Bogićevića "še vedno sveže in globoke" in jih je težko ozdraviti.
Posledice vojne čuti tudi BiH, ki je še danes razdeljena družba. "Včasih so meje entitet močnejše od državne meje," je dejal Bogićević. "Še 20 let po včlanitvi države v Združene narode v Mostarju živijo mladi, ki niso nikoli prečkali mosta," je ponazoril stanje v BiH.
Poleg tega je BiH danes na repu gospodarskega razvoja v Evropi, po nekaterih ocenah je brezposelnih 40 odstotkov ljudi, po drugih celo 53 odstotkov, številni so razseljeni. Težava je po njegovem tudi, da ustava, ki temelji na daytonskem sporazumu in so jo pisali drugi, ne "pozna državljana".
Bogićević je sicer prepričan, da BiH lahko obstaja in da bi morale vse razlike državo bogatiti, namesto da jo delijo. Država bo sicer po njegovem lahko drugačna šele, ko bodo na njeno čelo prišli odgovorni in demokratično izvoljeni ljudje.
