Takšno dopolnilo so vložili poslanci SD, ki menijo, da je poseganje v pridobljene pravice teh nekdanjih poslancev neustavno. Zato so predlagali, da bi ti poslanci nadomestilo prejemali eno leto, kot velja sedaj, in ne osem mesecev, kot je zapisano v predlogu zakona. Podobnega mnenja so bili v Pozitivni Sloveniji, ki so ravno tako opozarjali na mnenje pravnih strokovnjakov, da je takšna rešitev protiustavna.

V koalicijskih poslanskih skupinah so takšen predlog zavrnili, Poslanka SDS Alenka Jeraj je denimo opozorila, da je ustavno sodišče tisto, ki odloča o ustavnosti posameznih zakonskih rešitev, zato ne morejo "kar vnaprej govoriti, da je nekaj neustavno".

Predsednik DZ Gregor Virant, sicer prvopodpisani pod zakon, pa je izrazil obžalovanje, da so "zamudili lepo priložnost, da neko stvar složno rešimo in damo pozitivno sporočilo ljudem". V koaliciji so tudi poudarjali, da je takšen zakon pomemben za dvig ugleda DZ.

Da si DZ z omenjenim zakonom ne more pridobiti ugleda, pa so menili v opoziciji. Poslanka PS Maša Kociper pravi, da se ugled parlamenta ruši zaradi nekaterih posameznikov. Dodala je še, da v poslanski skupini ne bodo glasovali proti zakonu, vendarle pa bi želeli sistemsko razpravo o položaju poslancev.

Tudi Matjaž Han (SD) je prepričan, da javnost zaradi tega zakona ne bo prav nič bolj cenila DZ. Spomnil je tudi na nekatere nekdanje kolege, ki po poteku poslanskega mandata nikakor ne morejo dobiti službe.

Poslanec DeSUS Franc Jurša pa je predlagal, da bi uveljavitev zakona s 1. avgusta zamaknili na 1. september, saj naj bi tedaj nekateri nekdanji poslanski kolegi začeli z delom na šolah in fakultetah. A takšen predlog med ostalimi člani komisije ni naletel na podporo.

Ker so v razpravi nekateri člani komisije opozarjali, da nadomestilo po prenehanju funkcije prejemajo tudi nekateri drugi funkcionarji, denimo ustavni sodniki, je komisija sklenila vladi predlagati, naj čim prej pripravi spremembe zakonodaje, s katerimi bo nadomestilo omejila tudi tem funkcionarjem.

Novela, ki jo DZ obravnava po skrajšanem postopku, predvideva znižanje višine poslanskega nadomestila s 100 na 80 odstotkov plače ter skrajšanje obdobja, ko bi poslanci nadomestilo lahko prejemali, in sicer z 12 na šest mesecev. Ob tem so izjeme določene za tiste poslance, ki imajo za sabo dva ali več mandatov, ter za tiste, ki nadomestilo že prejemajo. Za slednje bi pravica veljala osem mesecev.