"Ni razloga za zadovoljstvo, če 215 milijonov otrok še vedno dela za preživetje, več kot polovica pa jih opravlja najhujše oblike dela, vključno s suženjskim delom in sodelovanjem v oboroženih spopadih," ob svetovnem dnevu izpostavlja generalni direktor ILO Juan Somavia. "Ne smemo dovoliti, da ukinjanje otroškega dela izgine z razvojne agende," je pozval.
Tudi v Sloveniji je veliko otrok, ki delajo, je opozorila vrhovna državna tožilka in predsednica Belega obroča Slovenije Vlasta Nussdorfer. Pretirano delajo, so žrtve nasilja, otroci staršev alkoholikov in odvisnikov skrbijo za svojo družino, je poudarila predsednica društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj.
Po smernicah za ukinitev najhujših oblik otroškega dela do leta 2016, ki jih je mednarodna skupnost sprejela leta 2010, je otroško delo v nasprotju z otrokovimi pravicami. Ob letošnjem svetovnem dnevu se bodo države in družbe osredotočile na dejavnosti, potrebne, da bi se smernice uresničile.
Vzrok za delo otrok je v veliki meri revščina. Dolgoročna rešitev je trajnostna gospodarska rast, ki vodi v družbeni napredek, še zlasti v omilitev revščine in k vsesplošni izobrazbi. Gospodarska kriza pa ne bi smela biti izgovor za zmanjševanje prizadevanj za boj proti otroškemu delu, pozivajo v ILO.
Po zadnjih ocenah v svetu dela 215 milijonov otrok, namesto da bi hodili v šolo. Polovica med njimi opravlja najhujše oblike dela.
Po konvenciji ILO o prepovedi najhujših oblik dela otrok med te oblike med drugim sodijo suženjstvo ali suženjstvu podobno ravnanje, kot sta prodaja otrok in trgovanje z njimi, obveznost odplačevanja dolgov staršev in mobilizacija otrok za oborožene spopade.
