"Zelo smo razočarani, ker je tako zelo očitno, da tukaj prevladujejo posamezni, zasebni interesi nad javnim. Vsi se strinjamo, da zakon o kmetijskih zemljiščih potrebuje spremembe, a gotovo ne po skrajšanem postopku, prav tako ne z izključevanjem dialoga s stroko in civilno družbo," je prepričana Renata Karba iz Umanotere.

Državljani in državljanke, ki želijo vplivati na odločitve širšega javnega pomena, so povezani v spletno skupnost Tretji člen. Ta je zaradi nameravane ukinitve odškodnine zaradi pozidave kmetijskih zemljišč organizirala akcijo Zavarujmo kmetijska zemljišča, s katero je želela potrkati na vest poslancev, preden pritisnejo na glasovalno tipko.

V elektronski peticiji so vseh 90 poslancev pozvali, naj najprej zavrnejo obravnavo novele zakona o kmetijskih zemljiščih po skrajšanem postopku, nato naj zavrnejo zakon celoti, v tretji fazi pa naj o njegovih spremembah omogočijo javno razpravo. Peticijo je do včeraj pozno popoldan podprlo 28 nevladnih organizacij, pod njo se je podpisalo že blizu dva tisoč državljanov, a to poslancev ni omehčalo, da ne bi še enkrat potrdili pospešenega postopka spreminjanja zemljiškega zakona, katerega edini cilj je ukiniti odškodnino zaradi gradnje na kmetijskih zemljiščih.

Janko Veber, vodja poslanske skupine Socialnih demokratov, SD, ki je predlagala včerajšnje ponovno glasovanje o tem, naj državni zbor zemljiški zakon vendarle obravnava po običajnem postopku, je predlog takole utemeljil: "Gre za zelo zahtevno spremembo, ki bo zablokirala izvajanje obstoječega zakona o kmetijskih zemljiščih, katerega naloga je predvsem ohraniti najkakovostnejša kmetijska zemljišča za nadaljnjo obdelavo in zagotavljanje prehranske varnosti. V trenutku, ko se vse razvite države pogovarjajo, da bi uvedle ukrep, s katerim poseg na kmetijska zemljišča ne bo več mogoč, mi sproščamo pozidavo kmetijskih zemljišč in ogrožamo svojo prehransko varnost. Za samostojnost in suverenost države je to celo huje, kot če ostaneš brez lastne vojske."

Na vnovično spreminjanje zakona o kmetijskih zemljiščih so včeraj opozorili tudi strokovnjaki s področja prostora, povezani v skupino Odgovorno do prostora. "Stroko, ki aktivno sodeluje v postopkih urejanja prostora in varstva kmetijskih zemljišč, skrbi nenehno spreminjanje zakonodaje, ki je nedomišljeno, parcialno in ni skladno s strateškimi nacionalnimi in mednarodnimi izhodišči," med drugim pravi Maja Simoneti, koordinatorka skupine Odgovorno do prostora! Strokovnjaki so prepričani, da odškodnina v zakonu mora ostati, stvar strokovne presoje pa je, na kakšen način se bo odmerjala. Sami predlagajo uvedbo davka na dobiček zaradi spremembe kmetijskega zemljišča v stavbno, ki bi se plačala v fazi sprejemanja planskih aktov, plačali pa bi ga lastniki zemljišč, ki se jim s spremembo namembnosti vrednost zemljišča čez noč poveča tudi do desetkrat.

Po navedbah skupine Odgovorno do prostora izkušnje prvega leta od uveljavitve zakona o kmetijskih zemljiščih kažejo, da je se nadomestilo za spremembo namembnosti kaže kot instrument urejanja prostora in ne le kmetijskega resorja. "Po letu 2003 je to prva dajatev in lahko rečemo, da kaže pozitivne premike v miselnosti, ki je zadnja leta vodila v nebrzdane pobude za širitev stavbnih zemljišč. Investitorji so začeli razmišljati bolj smotrno, se organizirati na manjšem prostoru, zato so pripravljeni zemljišča tudi parcelirati," poudarjajo v skupini Odgovorno do prostora, kmetijsko-okoljskega ministra Franca Bogoviča in koalicijske poslance, ki so predlagali spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, pa pozivajo, da omogočijo strokovno in demokratično razpravo o možnih kompromisnih in celovitih rešitvah.