Spodbuda in sodelovanje

Zamisel za delavnico, ki so se je udeležile tri mlade in perspektivne dramatičarke - Sanja Savić iz Srbije, Lana Šarić iz Hrvaške in Simona Hamer iz Slovenije - se je porodila lansko leto. Marinka Poštrak, vodja umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Kranj, in Tatjana Ažman, predsednica slovenskega centra ITI (Mednarodni gledališki inštitut), sta se vprašali, kako bi festival Teden slovenske drame, ki si že leta prizadeva spodbujati mlade dramatike, povezali s sorodnimi institucijami v tujini. S hrvaškim dramaturgom, dramatikom in piscem Jasenom Bokom, ki je aktiven tudi kot predsednik mednarodnega foruma dramatikov pri ITI, sta osnovali projekt, ki so se mu pridružili še srbski in hrvaški center ITI ter Sterijevo pozorje. Delo je steklo marca letos v Kranju, se nadaljevalo aprila v Zagrebu ter maja oziroma junija v Novem Sadu.

Nad delom mladih avtoric so bedeli trije mentorji iz treh držav. V Kranju je njihovo pisanje spremljal in usmerjal dramatik, pisatelj in režiser Vinko Möderndorfer, v Zagrebu so sodelovale z Jasenom Bokom, v Novem Sadu pa so delo dokončale pod mentorskim očesom dramaturga in izrednega profesorja na beograjski fakulteti dramskih umetnosti Boška Milina. Na lepo obiskani novinarski konferenci, ki jo je na Sterijevem pozorju usmerjal dramaturg, knjižni urednik in predsednik srbskega centra ITI Svetislav Jovanov, sta hrvaški in srbski mentor složno pozdravila projekt, ki poleg individualnega dela ponuja tudi spodbudo in sodelovanje. Vinko Möderndorfer se sklepnega dejanja delavnice ni mogel udeležiti, je pa zato naše barve zastopala direktorica PG Kranj Mirjam Drnovšček, ki je izrazila željo, da se projekt nadaljuje ter da se mu v prihodnje pridružijo še drugi sorodni festivali in nacionalni centri ITI iz regije. Najbolj zanimivo je bilo v Novem Sadu seveda prisluhniti samim avtoricam. Strinjale so se, da so se na delavnici poleg samega dramskega materiala ves čas porajale tudi zavezujoče prijateljske vezi, zaradi katerih je bilo večmesečno sodelovanje zanje toliko bolj pomembno. Ker je pisanje v osnovi običajno samoten in negotov proces, je bilo zanje izjemnega pomena, da imele na delavnici vseskozi priložnost preverjati napisane replike tako v medsebojnih pogovorih kot na delovnih srečanjih z mentorji. Kot so pokazali odlomki iz njihovih dram, so se lotile pisanja vsebinsko in formalno povsem različnih besedil.

Od mitov k sodobnosti

Srbska avtorica Sanja Savić, ki je po osnovni in srednji šoli v rodni Bosni končala študij dramaturgije na beograjski fakulteti dramskih umetnosti, ima kljub rosni mladosti za seboj že nekaj uspehov na področju pisanja kratke proze, dramatike in scenaristike. V času delavnice je dokončala celovečerno dramo Narcis in Eho. Kot pove že naslov, gre za variacijo znamenitega antičnega mita, v kateri mlada avtorica ob koncu poskrbi za nenaden preobrat. Zadnji prizor, v katerem sodobni Narcis gnevno nadira soprogo Eho in se medtem samoljubno ogleduje v krožniku juhe, je namreč v izzivalnem nasprotju z arkadijskim okoljem, v katerega se odvije glavnina igre, in poetičnim jezikom, v katerem je napisana.

Hrvaška dramatičarka Lana Šarić, ki je diplomirala iz dramaturgije na zagrebški akademiji dramske umetnosti, je poleg dramskih besedil doslej napisala tudi več radijskih iger ter filmskih in televizijskih scenarijev. Dramo Ključni trenutki, katere prvo verzijo je dokončala v okviru delavnice, strukturira na več časovnih ravneh, v njeno jedro pa postavi protagonista Ivana, ki je nekoč izgubil ljubezen svojega življenja in se nikoli potrudil za to, da bi jo poiskal. Ko se čez leta odpravi na službeno konferenco, se v hotelu zaplete s tujko; izkaže se, da je ta sad izgubljene ljubezni, za katerega ni vedel, da obstaja.

Kot najbolj angažirano v odnosu do sodobnosti in njenih problemov se je pokazalo pisanje slovenske dramatičarke, dramaturginje in producentke Simone Hamer, diplomantke ljubljanske AGRFT. Njeno besedilo, ki nosi delovni naslov Voda in ta hip še čaka na svojo dokončno formalno strukturo, vsebuje sugestiven, spretno izpisan material, ki v nizu eklektičnih prizorov obdela mnoge žgoče teme. Izvrstna sta denimo absurdistični duet med Biciklistom in Policajem, ki mu v nedogled piše kazni, ter prizora z Delavcem, ki leta 1993 vlaga certifikat v svoje podjetje, leta 2012 pa se sooča z njegovim bankrotom.