Na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile to nedeljo parlamentarne volitve, bi največ vprašanih volilo SDS, in sicer 18,3 odstotka. Sledita ji SD s 13,3 odstotka in PS z 10,2 odstotka. Moški bolj podpirajo SDS in PS, ženske pa SD.

Zamenjava predsednika stranke SD ima delen vpliv na odnos volivcev do stranke, saj je slaba polovica vprašanih oz. 49,7 odstotka odgovorila, da kljub zamenjavi ostaja možnost, da bi na parlamentarnih volitvah volili SD, enaka. Je pa hkrati slaba tretjina oz. 31,3 odstotka vprašanih odvrnila, da je zaradi zamenjave manjša možnost, da bi na parlamentarnih volitvah volili SD. Delež tistih, ki bi manj verjetno volili SD, narašča s starostjo in pada z izobrazbo. Daleč največ takšnih, ki bi jih zamenjava odvrnila od izbire SD, je med vaščani in podporniki zdajšnje vlade.

Zdajšnji vladi nasprotuje 63,3 odstotka vprašanih. Podpora vladi narašča s starostjo in nekoliko upada z izobrazbo. Glede na kraj bivanja jo najbolj podpirajo prebivalci manjših krajev, najmanj pa prebivalci mest.

Za predsednika bi znova izvolili Türka

Če bi na volitvah za predsednika republike kandidirali Danilo Türk, Borut Pahor, Zmago Jelinčič in Milan Zver, bi večina vprašanih oz. 35,4 odstotka za predsednika znova izvolila Türka, sledi mu Pahor z 29,7 odstotka, nato pa Jelinčič in Zver, ki sta praktično izenačena. Türka bi volili predvsem moški, Pahorja pa bi volile predvsem ženske.

Večina vprašanih oz. 64,1 odstotka meni, da je ljubljanski župan Zoran Janković, ki je v sodni preiskavi zaradi suma zlorabe položaja, verjetno kriv očitanih kaznivih dejanj. Tako menijo predvsem tisti v zrelih letih, poklicno izobraženi in podporniki zdajšnje vlade.

Več kot tri četrtine vprašanih oz. 76,5 odstotka podpira spremembo ustave, ki bi vključevala zlato fiskalno pravilo. Tega še posebno podpirajo moški, tisti v srednjih letih, poklicno izobraženi, prebivalci manjših krajev in podporniki zdajšnje vlade.

Spremembo ustave, ki bi omejila pravico do referenduma, podpira 60,8 odstotka vprašanih. Omejitev pravice do referenduma še posebno podpirajo moški, najvišje izobraženi, tisti z dohodki med 1000 in 2000 evri ter podporniki zdajšnje vlade.

Levi ali desni?

Anketiranci so se ob vprašanju, ali bi sami sebe uvrstili na levico ali desnico, zelo enakomerno porazdelili med levo sredino (18,7 odstotka) in desno sredino (17,8 odstotka). V levo sredino se uvrščajo predvsem starejši, bolj izobraženi, tisti z višjimi dohodki in nasprotniki zdajšnje vlade. Delež narašča z velikostjo naselja.

V desno sredino se uvrščajo predvsem tisti v srednjih letih, poklicno in srednje izobraženi, tisti z višjimi dohodki in podporniki zdajšnje vlade. Delež pada z velikostjo naselja. Samouvrstitev je približno enaka kot v prejšnjih letih.

Raziskavo je izvedla Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici v času od 4. do 7. junija. Telefonsko anketo so izvedli na vzorcu 910 polnoletnih prebivalcev Slovenije.