Slovenska igra ni bila na takšni ravni kot na EP v Srbiji.

Drži. Pozna se nam dolga in naporna sezona, čeprav to ne more in ne sme biti opravičilo ali alibi, kajti tudi Portugalci so na istem. A sem prepričan, da lahko na drugi tekmi igramo le bolje, nikakor ne slabše. Imamo še veliko rezerv v igri, a velja opozoriti, da znajo tudi Portugalci igrati precej bolje.

V prvem polčasu igra Slovenije ni stekla.

V napadu smo v prvem polčasu igrali v krču, nismo se znali sprostiti in vse smo delali prepočasi. Mogoče smo šli v tekmo s preveliko mero previdnosti. Če ne igramo v svojem slogu in ritmu, pač nismo pravi - in v prvem delu nismo bili. Morali bi igrati hitreje, tudi za ceno še kakšne tehnične napake. Nismo reprezentanca, ki bi lahko z mesta preskakovala nasprotnikovo obrambo, ampak jo moramo izigravati na širino. V drugem smo se popravili v napadu, a je malce zatajila obramba, ki ni bila več tako ostra.

Selektor Denič se je jezil, ker igralci niste v igri izpeljali zadev, ki ste jih trenirali.

Mislim, da smo jih, čeprav ne skozi celotno tekmo. Ko nam ni šlo, ne vem, zakaj smo vztrajali pri takšni igri. V drugem polčasu smo igro pospešili, dali v višjo prestavo in le zlomili Portugalce. Jasno je, da z njimi ne moremo igrati na moč, ampak na hitrost, ki je eno naših najmočnejših orožij. V zadnjem delu so padli, saj jim je zmanjkalo moči, zato moramo to izkoristiti še v Guimaraesu.

Ali je pet zadetkov prednosti dovolj?

Približno takšna razlika je bila tudi naš cilj in želja. Glede na zadnji del tekme bi lahko bila višja, a deset minut pred koncem je kazalo na precej nižjo. V Guimaraesu moramo iti na zmago, nikakor pa ne braniti prednosti. To bi bilo kot samomor. Lani smo v kvalifikacijah za EP v Srbiji izgubili na Portugalskem: čeprav tekma ni odločala o ničemer, je bila to za nas neprijetna izkušnja in lekcija ter dobrodošlo opozorilo.