Tako pravijo tisti, ki se dnevno srečujejo s takšnimi in drugačnimi težavami posameznikov in družin, ki so bili doslej deležni katerega od socialnih transferjev. Pri čemer denarja še zdaleč ni bilo preveč, kvečjemu za sproti, za najnujnejše, da so lahko, pravijo, dali kaj v lonec, plačali položnice in svojemu otroku tu in tam namenili kakšen evro za katero od izvenšolskih dejavnosti. Doslej so starši pomirjeno zrli v prihodnost, saj so vedeli, da bo otrok z vpisom v srednjo šolo poleg otroškega dodatka lahko dobil tudi štipendijo. Zdaj pa je ravno dijake, ki še niso dopolnili 18 let, država močno prikrajšala, saj jim je ukinila štipendije, otroške dodatke, ki naj bi bili zato večji, pa močno oklestila. Zgodba je znana, mediji smo že velikokrat pojasnjevali novo socialno zakonodajo, ki družino obravnava kot celoto in pri določanju teh in onih socialnih transferjev upošteva tudi celotno premoženje. Krivično? Da in ne. Za tiste, ki imajo hišo ali celo še kakšno več, dober avtomobil, prejemajo redno plačo in jim ob tem uspe celo kak evro prihraniti, je to zagotovo sprejemljivo, pa četudi je njihov otrok ostal brez državne štipendije. A bi bilo verjetno prav, da bi se tudi tu upoštevale določene izjeme. Starejša zakonca, ki imata v eni od srednje velikih slovenskih občin v lasti nekaj zemlje in sta doslej prejemala socialno pomoč, sta po novi zakonodaji ostala brez nje. Ukinili so jima jo ravno zaradi zemljišča, ki pa ni vredno nič, saj leži v neposredni bližini večjega odlagališča odpadkov. Kar pomeni, da je njuna lastnina bolj ko ne mrtva črka na papirju. Podobnih primerov, ko so ljudje lastniki ničvrednih koščkov zemlje visoko v hribih, kjer ni nikakršnih pogojev za obdelavo, kaj šele pozidavo, je kar nekaj.

Še večje skrbi ta čas tarejo starše, katerih dijaki se še šolajo, in to za nameček daleč od domačega kraja, kar pomeni, da bivajo v dijaških domovih. Do zdaj so mnogi prejemali vsaj štipendijo, po novem, ker še niso stari 18 let, jim ta ne pripada več, hkrati pa je po novem nižji tudi otroški dodatek. Vsaj v primeru Ane Drevenšek s Ptuja, medicinske sestre v tamkajšnji bolnišnici, matere samohranilke dveh hčera, ki ji od plače, potem ko banki nakaže kredit in plača najemnino, ne ostane tako rekoč nič.

"Mlajša hči Petra je izjemno likovno nadarjena, zato se je septembra lani vpisala na likovno gimnazijo v Ljubljani. Med tednom biva v dijaškem domu Poljane, kar stane mesečno od 189 do 209 evrov, odvisno od števila delovnih dni. Konec tedna se vrača domov in potem nazaj, kar je spet dodaten strošek. A vse bi še šlo, če bi še naprej prejemala štipendijo," pripoveduje Ana. Brez zadržkov pove, da je štipendija pred tem znašala 150 evrov, za obe hčeri (ena je študentka) pa je prejemala še 100 evrov otroškega dodatka. In zdaj? "Štipendije hči, ki je dijakinja prvega letnika in torej še ni stara 18 let, ne prejema več, precej šokanten pa je bil tudi pogled na odločbo centra za socialno delo. Otroški dodatek je namreč zdaj nižji za tretjino in znaša le še 68 evrov. Ob tem pa moram vrniti še razliko za preveč izplačan dodatek za vse mesece nazaj," pripoveduje Ana, ki je obupana tudi zato, ker njen bivši partner ne plačuje preživnine za svoji hčerki. "Saj nima iz česa, ker je tudi sam že več kot deset let brez dela, zdaj pa tudi socialne pomoči ne prejema več," pravi Ana, sicer lastnica polovice hiše, v kateri je po razvezi ostal njen nekdanji mož, ene parcele in njive, ki jo je podedovala. "A so cenzusi postavljeni tako nizko, da tudi če ne bi bila lastnica, to ne bi veliko spremenilo," pravi Ana, ki je razmišljala celo o tem, da bi hčerko prešolala bliže domačemu Ptuju. Mnogim dijakom so tako naši uradniki in zakonodaja vzeli sanje oziroma jih resno ogrozili. Na srečo pa še obstajajo dobri ljudje. Ko je za njihovo stisko izvedela Petrina razredničarka, je osebno poklicala Ano in ji obljubila pomoč. "Rekla je, naj hčerke nikar ne izpišem iz šole, saj bi bila ob njeni nadarjenosti to velika škoda, in da ji bodo po najboljših močeh pomagali. In ji res, preko projekta botrstvo pri Zvezi prijateljev mladine. Če bi vsak mesec dobila vsaj sto evrov, bi bila presrečna," pravi Ana, ki pa še zdaleč ni edina, ki se sooča s tovrstno stisko.

Danica Starkl, ravnateljica Dijaškega doma na Ptuju in predsednica skupnosti dijaških domov Slovenije, ocenjuje, da je takšnih in podobnih primerov, kot je Anin, po Sloveniji veliko. "Kar nekaj staršev je otroke že izpisalo iz dijaških domov, ker bivanja preprosto ne morejo plačati. Nekateri tega niti nočejo priznati, mi pa to zaznamo, ko zaostajajo s plačili. Ko jih povprašamo, ali je to zanje problem, zanikajo in rečejo, da bodo že uredili," pravi Starklova. Dodaja, da so na ministrstvu za šolstvo in šport nedavno naredili analizo, da bi ugotovili, koliko otrok se dnevno vozi v šolo in koliko kilometrov je kraj šolanja oddaljen od njihovega doma. "Analiza je razkrila, da je večina dijakov, ki bivajo v dijaških domovih, od kraja bivanja oddaljenih od 40 do 60 kilometrov. Iz Haloz, na primer, morajo dijaki, ki se dnevno vozijo, najmanj enkrat prestopiti, da pridejo do šole," še pove Starklova, ki skupaj z ministrstvom za šolstvo in šport išče rešitve za vse, ki sta jih ukinitev štipendije in znižanje otroških dodatkov pahnila na socialni rob. "Ena od možnih rešitev bi bila, da bi uvedli enotne mesečne vozovnice za vse dijake," meni Starklova, ki bo v teh dneh naredila še primerjalno analizo o tem, koliko dolžnikov je bilo še leta 2009, koliko leta 2010 in koliko lani. "Ta bo dala neko realno sliko, koliko so se razmere dejansko poslabšale. S podporo ministrstva za šolstvo pa bomo ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve predlagali, da bi v vlogi, s katero starši pridobivajo različne socialne transferje, upoštevali olajšavo za vse, ki imajo dijake v dijaških domovih. S tem bi preprečili zlorabe, da bi transferje prejemali tudi tisti, ki do njih niso upravičeni," še pove Starklova. In dodaja, da pred uveljavitvijo zakona vseh posledic, ki jih je ta prinesel s seboj, niso mogli predvideti. "Verjeli smo, da se bodo izgubljene štipendije kompenzirale z otroškimi dodatki. A praksa kaže, da še zdaleč ni tako," sklene Starklova.