Tovrsten model je oblikoval, ker je finančni vložek za ustanovitev s.p. skupaj z drugimi stroški, kot so vodenje poslovnega bančnega računa, računovodstvo ter prispevki in davki, za večino previsoki, njegov model pa začetnega vložka ne predvideva. »Seveda so alternative, ki omogočajo dodatne zaslužke, to so avtorska ali podjemna pogodba, s.p., in druge pravne oblike, vendar nobena ni primerna za osebe, ki v prostem času na primer izdelujejo in prodajajo nakit, se ukvarjajo s frizerstvom, pedikerstvom, masažami na domu, inštrukcijami, gospodinjskimi opravili, grafičnim oblikovanjem, varovanjem otrok ali starejših, prevajanjem, vodenjem manjših dogodkov, kosijo travo, skrbijo za mala popravila, izdelujejo gobeline, občasno oddajajo sobo , sprehajajo pse itn. ter v teh dejavnostih morda ne zaslužijo več kot 300 evrov na mesec,« pravi Bavdaž.

Svoj model prikazuje s primerom študentke angleščine (enako seveda velja tudi za upokojeno učiteljico angleščine), ki želi poleg študija v prostem času majhne otroke učiti angleški jezik. Tako objavi oglas in dobi prve stranke in začne opravljati svojo dejavnost. Po vsaki uri oziroma skladno z dogovorom študentka prejme plačilo, za katerega izstavi račun. Lahko ga izstavi na več načinov – za to lahko uporabi tudi posebno tiskano knjižico, podobno kot že danes obstajajo obrazci za ročno izpolnjevanje računov. Obrazec za izstavitev računa je seveda zelo poenostavljen: vključuje ime in priimek osebe, ki ga je izdala, identifikacijsko številko (npr. zadnja štiri mesta davčne številke), datum, vrsto blaga oziroma storitve ter ceno. Naprednejši uporabniki bi lahko tak račun izdali kar s pomočjo aplikacije na prenosnem telefonu, prejemnik pa bi ga dobil v obliki SMS-sporočila in jim ne bi bilo treba posebej prijavljati izdanih računov, saj bi račune sistem že zavedel. Tisti, ki bi račun izdali v tiskani obliki, pa bi ga morali v določenem roku, na primer v treh dneh, prijaviti prek spletne aplikacije oziroma klicnega centra. To zadošča, da inšpekcijske službe lahko preverijo, ali so računi pravilno izdani in prijavljeni.

Pomembno pri tem modelu je tudi, kako so storitve obdavčene. Bavdaž predlaga 10 odstotkov zaslužka. »To pa je tudi celotna obveznost uporabnika do države. Seveda je tak sistem zelo ugoden, zato mora obstajati tudi omejitev višine skupnega mesečnega zaslužka – predlagam tristo evrov. Sistem mora podpirati tudi možnost občasne prekoračitve zgornje meje, a se mora presežek obdavčiti s stopnjo, ki je dovolj visoka, na primer 35 odstotkov, kar bi spodbudilo odločitev za prehod na bolj davčno ugoden poslovni status, na primer s.p.,« pravi Bavdaž

Model mikropodjetništva tako zapolnjuje nišo, ki je bila doslej prezrta. Sicer obstaja, vendar pa je nerazvita in sodi v področje sive ekonomije. »Če predpostavimo, da je v Sloveniji vsaj milijon posameznikov, ki bi lahko s svojimi zasebnimi dejavnostmi v povprečju vsak mesec ustvarili dodatnih dvesto evrov, potem govorimo o vrednosti 2,4 milijarde evrov na leto, kar pomeni kar sedem odstotkov slovenskega BDP. Hkrati bi bil lahko državni proračun bogatejši za 240 milijonov evrov na leto. Potencial je ogromen,« pravi Bavdaž, ki je prepričan, da model spodbuja inovativnost – v splošnem omogoča dodatno delo ter posameznika spodbuja k razvoju dejavnosti z večjo dodano vrednostjo, saj je omejen samo z vrednostjo, in ne s številom ur in podobnim.

»Naša študentka bo tako raje učila otroke, kot pa delala kot natakarica v baru, saj bo za enako mesečno plačilo porabila bistveno manj ur dela in ji bo več časa ostalo za študij. Ker je model preprost, verjamem, da bi se hitro prijel in bi se že na srednji rok poznale tudi pozitivne posledice za razvoj slovenskega BDP,« poudarja Gorazd Bavdaž.