Kot je na novinarski konferenci pojasnila Potratova, so danes na odboru za zadeve EU razpravljali o stališču Slovenije do dveh evropskih uredb. Prva ureja premoženjsko pravna razmerja za zakonce, druga pa za registrirane partnerske skupnosti.

V predlogu stališča do teh uredb Slovenija pozdravlja oba predloga. Obenem pa v zvezi s prvo uredbo opozarja, da v Sloveniji več kot polovica parov živi v zunajzakonski skupnosti, zaradi česar so iz nje izvzeti. V predlogu stališča do druge uredbe pa je zapisano, da se v slovenski ureditvi pojem registracije uporablja le v primerih istospolnih partnerjev.

Ne prva ne druga uredba torej ne upoštevata zunajzakonskih skupnosti, Potratova pa ob tem opozarja zlasti na dikcijo v stališču Slovenije k prvi uredbi. V njem je namreč zapisano, da bo treba "preučiti vse vidike in posledice predloga z vidika položaja, ki ga imajo zunajzakonski partnerji na podlagi slovenske zakonodaje" in "zaščititi tudi njihove interese".

Takšno stališče namreč po oceni Potratove pušča odprto vprašanje, kako bo ta zaščita izpeljana, oz. dopušča možnost, da bi se v prihodnje začela urejati tudi registracija zunajzakonske skupnosti, čemur pa poslanka ni naklonjena. Prav tako jo moti, da "smo s tako dikcijo stališča odprli polje tudi za vrednotenje in vsebinsko razlikovanje med zakonsko in zunajzakonsko skupnostjo", medtem ko v SD zagovarjajo "pravico do izbire oblike razmerja". Zato so poslanci SD k predlogu stališča do uredb oblikovali ustrezna dopolnila.

Tudi sicer Potratova takšen predlog stališča Slovenije do obeh uredb ocenjuje kot zamujeno priložnost za to, da bi zaščitili tudi določbe slovenske pravne ureditve in zagotovili zunajzakonskim skupnostim obravnavo, kot jo imajo po veljavni zakonodaji.