Vlada je sklep o zaprtju veleposlaništev sprejela 31. maja, na podlagi sklepov vlade pa je predsednik republike Danilo Türk v četrtek podpisal ukaze o zaprtju navedenih veleposlaništev. Z načrtovanim preoblikovanjem diplomatsko-konzularne mreže je bil predhodno seznanjen tudi odbor državnega zbora za zunanjo politiko in je s tem soglašal.

Vlada je 31. maja sprejela tudi sklep o zaprtju generalnega konzulata v New Yorku, kar se bo zgodilo 31. oktobra, in konzulata v Düsseldorfu, ki se bo zaprl 15. septembra.

Na MZZ so danes poudarili, da bodo posebno skrb, kot je bilo to že doslej, še naprej namenjali ustrezni zaščiti in pomoči slovenskim državljanom, ki prebivajo v teh državah.

Kot so ob tem danes še zapisali na MZZ, je bila odločitev o zaprtju sprejeta predvsem zaradi težkih finančnih in ekonomskih razmer v Sloveniji, ki so od vlade terjale sprejetje varčevalnih ukrepov na vseh področjih delovanja, med drugim tudi na področju zunanjih zadev.

Poudarili so še, da si bo MZZ še naprej prizadevalo, tako v bilateralnem kot multilateralnem kontekstu, za krepitev in poglabljanje odnosov z državami, kjer bo Slovenija zaprla diplomatsko-konzularna predstavništva.

Na MZZ so za STA kasneje pojasnili, da Slovenija ni lastnica nepremičnin predstavništev, ki se zapirajo in da posamezne najemne pogodbe omogočajo zaključek postopkov zapiranja (vrnitev najetih prostorov v prvotno stanje), prekinitev pogodb pa ne bo povzročila dodatnih stroškov. Minimalni dodatni stroški bodo zaračunani le v enem primeru. Predvideni stroški zapiranja predstavništev bodo znašali 250.000 evrov. Slovenija naj bi sicer z zapiranjem omenjenih veleposlaništev in konzulatov letno privarčevala 1,8 milijona evrov.

Diplomati, zaposleni na omenjenih mestih v tujini, bodo nadaljevali diplomatsko delo v okviru MZZ, v primeru lokalnega osebja pa bodo veljale pogodbene obveznosti, ki so večinoma vezane na določen čas, so še pojasnili za STA.