Objavil je več kot 500 različnih naslovov fantazijske, znanstvenofantastične in grozljive proze, romane in številne kratke zgodbe pa tudi gledališke igre, scenarije, eseje o kulturi in umetnosti ter otroške knjige. Njegova dela so danes prevedena v 36 jezikov, med njegovimi najbolj znanimi knjigami pa so še Marsovske kronike (ki jih imamo tudi v slovenščini), zgodbe o zemeljski kolonizaciji sosednjega planeta in srečanju s tamkajšnjimi "domačini", ter The Illustrated Man (Ilustrirani človek), ena izmed njegovih prvih zbirk kratkih zgodb, v kateri sledimo nenavadnim futurističnim krajinam in soočanju posameznika s posledicami brezglavega človeškega ravnanja.

Več kot plodoviti pisatelj naj bi se držal pravila, po katerem ni niti enega dne preživel brez pisanja. Kljub temu da je bil že v mladih letih strasten bralec in učenec, po srednji šoli ni nadaljeval šolanja, saj si njegova družina tega ni mogla privoščiti, zato je svoje izobraževanje premestil v knjižnico. V nekem intervjuju je opisal proces samoizobraževanja, ki je potekal tako, da je trikrat na teden preživel večer v knjižnici in "bral, bral, bral". Po desetih letih, v 27. letu starosti, je skromno ugotovil, da ima končno znanje, vredno diplome. V knjižnicah je nasploh preživel veliko časa: kot mlad in nepremožen pisatelj si je tam izposojal pisalne stroje, na katerih je nastal tudi prvi osnutek njegovega romana, ki je pozneje postal ena izmed referenčnih kulturnih točk preteklega stoletja.

Fahrenheit 451 je oznaka za najnižjo temperaturo, na kateri gori papir, Bradburyjeva istoimenska antiutopija pa se dogaja v zamišljeni prihodnosti, kjer je pisana beseda prepovedana, še neuničene knjige pa sežigajo gasilci. Toda bolj kot o knjigah govori Fahrenheit 451 o medijskem nadzoru in medijski manipulaciji v "prihodnosti": o vseprisotnih zaslonih, ki ležijo na ulicah, v javnem prevozu, spalnicah, o neprekinjenem toku avdio- in vizualnega oglaševanja, o nepovezanih drobcih informacij, ki neprizadeto plujejo po zavesti povprečnega državljana prihodnosti, o spektakularnih televizijskih prenosih v živo, javnem kaznovanju in preganjanju grešnih kozlov družbe, o vsiljivosti razvedrilnih vsebin, ki zapolnijo vsak košček "praznega časa" in tako preprečijo kakršno koli samorefleksijo, občutek osamljenosti ali nezadovoljstva. Številni so že ugotavljali, kako dolg je seznam naprav, ki jih je napovedal Bradbury, od ipoda do interaktivne televizije, sam pisatelj pa je Fahrenheit 451 označeval za svoje edino znanstvenofantastično delo. Razlika med fantazijo in znanstveno fantastiko, je menil, je v tem, da prva opisuje neresnične svetove, druga pa resnične. In le v Fahrenheitu 451 je izhajal iz stvarnih potez nekega prostora in časa: do skrajnosti je razvil značilnosti dobe množične televizije in tako že leta 1953 napovedal svet, ki ga v veliki meri živimo - danes.