Na zavodu poudarjajo, da je največji krivec za pogost pojav medveda v bližini naselij prav človek s svojim ravnanjem. Med najpogostejšimi razlogi omenjajo nepravilno odvržene smeti, prosto spuščene pse, dotikanje medvedjih mladičev in celo namerno hranjenje medvedov, medtem pa krmišč za divje živali na zavodu za gozdove ne problematizirajo. "Neposredne povezave krmišč s pojavljanjem medveda v vaseh ne vidimo, pazimo pa, da lokacije niso preblizu naselij. O ukinitvi krmišč ne razmišljamo, saj če damo na tehtnico vse pluse in minuse, plusi še vedno prevladujejo," nam je na vprašanje, ali nemara tudi s krmišči ljudje privabljamo medveda medse, odvrnil Jonozovič.

Krmljenje medvedov je kontroverzen ukrep

Drugačno mnenje ima Miha Krofel z ljubljanske biotehniške fakultete, ki poudarja, da je krmljenje medvedov v svetu zelo kontroverzen ukrep. Denimo v Severni Ameriki in večjem delu Evrope je krmljenje celo prepovedano, ponekod pa se intenzivno uporablja za namene lova, ekoturizma, nadziranja populacije ali preprečevanja konfliktov. A slednje po besedah Krofla ni dokazano. "Krmišča so značilna za jugovzhodno Evropo. Gre bolj za tradicijo kot kaj drugega, saj doslej še ni bilo prave raziskave, ki bi potrjevala morebitne pozitivne ali negativne učinke tega ukrepa," je povedal Krofel in dodal, da države, kjer je krmljenje prepovedano, kot glavni argument prepovedi navajajo izgubo strahu pred ljudmi. Tudi triletna raziskava z uporabo GPS-telemetrije, ki so jo na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire zaključili septembra lani, je pokazala, da je število konfliktov v Sloveniji kljub zelo intenzivnemu krmljenju medvedov še vedno razmeroma visoko. "To kaže, da krmljenje medvedov verjetno ne zagotavlja želene učinkovitosti pri preprečevanju konfliktov, obenem pa sproža neželene stranske učinke," je pojasnil Krofel.

Problematična so krmišča brez avtomatskih krmilnic

Problematična naj bi bila predvsem krmišča, kjer ni avtomatskih krmilnic in lovci medvedom fizično dostavljajo hrano. "Ko medved vidi človeka, ki prinese hrano in jo pred njim strese na krmišče, začne hrano povezovati s človekom. Medved smatra, da bo nagrajen, če se pojavi v bližini človeka. Tovrstne težave, ki se pojavljajo v posameznih lokalnih okoljih, je treba jemati zelo resno," opozarja Krofel.

Temu pritrjuje tudi Miha Mlakar, nekdanji član lovske družine Lož - Stari trg iz Loške doline. "Do nedavnega sem medvede krmil tudi sam. Ko sem po krmljenju stopil s preže, sploh niso bežali, ampak so celo hodili za mano. Navadili so se tudi mojega vonja in celo zvoka avtomobila," je povedal Mlakar. Ko lovec navadi medveda, da pred njim ne beži, obstaja velika verjetnost, da tudi pred drugimi ljudmi ne bo kazal strahu, je še poudaril.

Drug problem, na katerega je opozoril nekdanji lovec, pa je prekomerno krmljenje, pogosto tudi z nedovoljeno hrano. "Če bi šli pogledati krmišča ob 16. uri, ko lovci nalagajo hrano, bi ugotovili, da je na njih vse polno ostankov človeške hrane. Veliko je tudi mesa in celo pasjih briketov. Krmljenje s čokolado frutabela pa je hobi vseh lovcev." To naj bi lovci počeli predvsem zaradi lažjega odstrela in razkazovanja medveda v turistične namene, lovski čuvaji pa naj bi po Mlakarjevem vedenju tovrstno početje v veliki meri tolerirali.

Ministrstvo: Čokolada ni v lovskih načrtih

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so nam povedali, da je lovska inšpekcija lani zaradi nedovoljenega oziroma napačnega krmljenja divjadi prejela 44 prijav in vse tudi obravnavala. V 23 primerih so ugotovili nepravilnosti in v vseh primerih tudi odredili, naj s krmljenjem prenehajo. V sedmih primerih so izrekli opomin, v devetih primerih pa globo. Najpogostejše prijave so se nanašale na nedovoljene lokacije krmišč, v nekaj primerih tudi na nedovoljeno krmo, so pojasnili na ministrstvu, podatka o tem, za katero divjad gre, pa nimajo.

Na vprašanje, ali je na krmiščih dovoljeno živali krmiti s čokoladami, so odgovorili, da je dovoljena le taka krma, kot je opredeljena v lovskih načrtih. "Po naših podatkih ti ne določajo, da bi bila to čokolada oziroma frutabela," so dodali. Marko Jonozovič z zavoda za gozdove pa je medtem prepričan, da frutabele oziroma čokolade niso prepovedane.

Pojasnil je, da na vseh devetih loviščih s posebnim namenom, ki jih upravlja zavod za gozdove, krmijo zgolj v skladu z načrti in da nikoli ni nobenih kršitev. "Kar ste slišali, so res lovske zgodbe," je še dodal Jonozovič.