Med priimki v Sloveniji je priimek Gros na 381. mestu za priimki Dobnik, Iskra, Kržišnik, Leskovec in Podgornik na 376.-380. in pred priimkoma Hriberšek in Štefančič na 382.-383. mestu. Po podatkih Statističnega urada RS se je 1. 1. 2011 s priimkom Gros podpisovalo 654 (1971: 613; 1997: 658) prebivalcev in prebivalk Slovenije. Ti so bili po regijah razporejeni takole: v gorenjski 199 ali 30,4 odstotka, v koroški 142 ali 21,7 odstotka, v osrednjeslovenski 119 ali 18,2 odstotka, v savinjski 83 ali 12,7 odstotka, v podravski 49 ali 7,5 odstotka, v jugovzhodni Sloveniji 33 ali 5 odstotkov itd.

Priimek Gros je tudi sestavina dvojnih priimkov. Takih priimkov je bilo konec leta 1997 skupaj 20, in sicer 12 s priimkom Gros na prvem in 8 na drugem mestu, na primer Gros - Čerček, Gros - Kunej, Gros Moškon, Gros Zupan ter Gruden Gros, Lah - Gros, Simonič - Gros.

Zapisi v starih listinah kažejo, da je priimek Gros na slovenskem ozemlju obstajal že v 15. stoletju, na primer Luke Grosse, kmet v Hlavčih njivah (gl. Urbar loškega gospostva 1501).

Priimek Gros je nemškega izvora. V nemškem okolju se pojavlja v oblikah Groß(e), Gross(e), Gros in je izpričan že od 13. stoletja naprej. Nastal je prek vzdevka iz pridevnika groß v pomenih ‘velik, debel; nespreten; ugleden, imeniten, odličen’. Prvotni nosilec vzdevka ali priimka Gros je torej imel eno od navedenih lastnosti, tj. da je bil velik, debel, nespreten itd. Iz iste priimkovne podstave sta tudi nemška priimka Grosser in Grossmann, v Sloveniji Grosar in Grosman. Priimek Grosser izhaja prek vzdevka iz nemškega primernika größer pridevnika groß, priimek Grossman pa je zloženka iz nemškega groß in sestavine man, ki pomeni ‘mož’. Prvotni pomen vzdevka ali priimka Grossmann je bil ‘bahač’ ali ‘velik, debel človek’. Iz priimka Gros je s priponskim obrazilom -ek tvorjen priimek Grosek s prvotnim pomenom ‘sin Grosa’.

Pomensko bi priimkom Gros, Grosar in Grosman lahko ustrezali slovenski priimki Velikonja in Debelak, Debeljak.