Žnidaršičeva je izrazila nestrinjanje z varčevalnimi ukrepi na račun izgnancev. Kot je pojasnila, jim je politika skušala ukiniti plačevanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja s strani države, proti čemur so protestirali. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je nato to določilo izpustil iz zakona, vendar pa so izgnancem črtali klimatsko zdravljenje, ko so lahko vsake dve leti odšli v toplice, in pa mesece in leta, če si jih je kdo pripisal k pokojninski dobi, je pojasnila.

Izgnanci po zakonu o žrtvah vojnega nasilja iz leta 1995 dobivajo mesečno rento, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dobili pa so tudi nadomestilo za umrle. "Vztrajali bomo, da se povrne tudi gmotna škoda, ker država - sedanja in prejšnja - že 66 let upravlja s premoženjem, ki je bilo tu puščeno na račun reparacij in vojne škode in ki so ga leta 1945 zapustili Avstrijci in Nemci," je dejala Žnidaršičeva.

"Zakaj Slovenija ne zahteva izplačila vojne odškodnine od Nemčije," se je vprašala. Kot pravi, je Nemčija bivši državi povrnila le dva odstotka vojne škode. "Zamujena bo velika priložnost, če se to ne bo naredilo. Država potrebuje denar, a bodo poskusili raje nam kaj vzeti, namesto da bi izterjali, kar je Nemčija nam dolžna," je dejala.

Od eno do dve milijardi evrov

"Ne gre za nepremostljive vsote - Nemčija naj bi plačala eno do dve milijardi evrov za 50 odstotkov vojne odškodnine na zasebnem premoženju. To je zelo majhen znesek za Nemčijo, če je dala Grčiji 30 milijard. Grčija pa tega ne bo vračala, ker bodo najprej z Nemci poračunali vojno škodo," je pojasnila.

Dodala je, da so na današnje srečanje v Mostec povabili tudi Vizjaka in ministra za pravosodje in javno upravo Senka Pličaniča, da bi pojasnila, kaj je bilo na tej točki narejenega ob nedavnem obisku slovenskega premiera Janeza Janše pri nemški kanclerki Angeli Merkel in ob obisku predsednika nemškega bundestaga Norberta Lammerta pri nas. A sta se ministra opravičila, je pojasnila.

Je pa zbrane v Mostecu pozdravil ljubljanski župan in prvak največje opozicijske stranke PS Zoran Janković. Tudi sam se je obregnil ob varčevalne ukrepe sedanje vlade in ob napovedi "vroče jeseni" dejal, da ne gre za varčevanje, ampak uničevanje.

"Vi ste pretrpeli tisto, kar si mi misliti ne moremo. Vi niste zategovali pasu, ker ga niste imeli. Vas, ki imate take izkušnje, moramo poslušati," je dejal ljubljanski župan in požel aplavz zbranih.

Izgnali 63.000 Slovencev

Podobna prireditev bo ob današnjem dnevu izgnancev potekala tudi v Mariboru in sicer pri vojašnici v Melju, ki je bila največje zbirno taborišče za izgon Slovencev med drugi svetovno vojno.

"Ta dan obeležujemo že vrsto let kot spomin in opomin na tragične dogodke leta 1941, ko so kar 63.000 Slovencev izgnali iz njihovih domov, od tega 45.000 v nemška taborišča, 10.000 na Hrvaško, 7.500 v Srbijo, 2.500 iz ozemlja, ki so ga okupirali Madžari, tisoč je bilo izgnanih tudi iz avstrijske Koroške. Še 17.000 jih je pobegnilo pred izgonom, torej je bilo skupaj prizadetih okoli 80.000 ljudi," je izpostavila Žnidaršičeva.

"To ohranjamo zato, da se ne bi pozabilo, kakšno nasilje so fašisti in nacisti delali nad slovenskim narodom," je poudarila in se izrekla proti "zgodovinski pozabi".

Pojasnila je, da je živih je še okoli 14.500 izgnancev. "Povprečna starost je 77 let. Lani nam je umrlo 651 izgnancev, letos pa jih je že okoli 300. Umrljivost je velika in že s tem praktično razbremenjujemo državni proračun," je še dejala Žnidaršičeva..