“Ne morem trditi, da so ob sprejemu tako pomembnih arheoloških najdb enako čutili tudi drugi direktorji, moji predhodniki, ampak lahko le sklepam, da so jih prevevala podobna čustva, kakor prevevajo mene sedaj. Velika radost, da bomo to veliko dragotino hranili pri nas, in še večja hvaležnost, da smem to doživljati sama, skupaj s sodelavci in slovensko javnostjo,” je pojasnila mag. Barbara Ravnik, direktorica Narodnega muzeja Slovenije.
Zlato se je v bronasti dobi v Evropi pojavljajo zelo redko, našivek iz blejskega zaklada pa je tako najstarejši zlat predmet iz Slovenije. "Povsem izjemen pa je v zakladu našivek iz tenke zlate pločevine. Našivek je usločeno ovalne oblike, 17 cm dolg in po celotni površini okrašen z vtisnjenimi koncentričnimi krožci, valovnicami in drobnimi vbodi. Ob stranskih robovih so se delno ohranile luknjice, ki nakazujejo, da je bil predmet prvotno pričvrščen, verjetno kot našivek na noši,” je dodal kustos Narodnega muzeja Slovenije, dr. Peter Turk.
Živa iz muzeja.
Narodni muzej Slovenije bo v torek predstavil tudi Živo iz muzeja, knjižno zbirko za osnovnošolce. Živine knjige bodo skozi barvit tekst in številne ilustracije mladim na zabaven, a poučen način predstavljale izbrane trenutke slovenske zgodovine.
Prva knjiga nosi naslov Živa in praBled ter odgovarja na vprašanja, kdo so bili bronastodobni prebivalci ob jezeru, kakšen je bil njihov vsakdan, navade in kdo je krojil njihovo usodo. V zgodbi ima veliko vlogo tudi nedavno odkrit zlati našivek.
Knjigo je napisal mladinski pisatelj Žiga X Gombač v sodelovanju z ilustratorjem Ivanom Mitrevskim in strokovnimi sodelavci iz Narodnega muzeja Slovenije.
